Dejanje, Prizor
1 Oseb | njegova žena.~Čevljar Košir.~Tona, njegova žena.~Dolenc, krčmar.~
2 1, 2| PRIZOR~Dolenc. Koširjeva Tona. ~Tona vstopi. Stara je
3 1, 2| Dolenc. Koširjeva Tona. ~Tona vstopi. Stara je kakih trideset
4 1, 2| daleč smo od železnic. ~Tona. Kaj ne, kakšna nesreča
5 1, 2| še ovsenjaka ne kupiš. ~Tona. Res je. Hudo je na svetu,
6 1, 2| vrati in jo vrgel v peč. ~Tona. I kaj bi tisto! Vam tudi
7 1, 2| zdrži krajcar pod palcem. ~Tona. Razvadili ste ju, to je.
8 1, 2| Jaz sem bil vesel fant. ~Tona. Pravili so mi, pravili.
9 1, 2| že vgnala tudi ona dva. ~Tona. O, gotovo! Samo, da dobita
10 1, 3| iz kuhinje. Glej, glej. Tona, ti si prišla že čakat. ~
11 1, 3| ti si prišla že čakat. ~Tona. Spodobi se. ~Dolenčevka.
12 1, 3| Pravijo, da te pretepa ... ~Tona. I, vse se govori. Ampak
13 1, 4| denar je pisal za pot. ~Tona. Vsi so pisali. Tudi mojemu
14 1, 4| taksne, ki sami nimajo nič. ~Tona. Ampak Lojz pravi, da ne
15 1, 4| ranjki, ni bil tako krepak. ~Tona. Če bi bil on Živ, bi bil
16 1, 4| ugnal. In morda se kmalu. ~Tona. Mislite? On je trmast kot
17 1, 4| prišla v mojo hišo, pa amen. ~Tona. Zato je odšel z drugimi
18 1, 5| to zimo, to sam Bog ve! ~Tona. Čudim se, da jih še ni. ~
19 1, 5| počivajo na poti po vaseh. ~Tona. Spomladi se pripeljejo
20 1, 5| štirimi leti vrnil tudi tako. ~Tona. Skoro vsako drugo, tretje
21 1, 6| všeč kot moja Alenčica. ~Tona. Si prišla očeta čakat? ~
22 1, 6| Metka. Koga drugega?! ~Tona. I nu, Zagarjevega Matijča.
23 1, 6| Metka. Dolgi jeziki. ~Tona. To je prav, če ni res.
24 1, 6| za menoj?! Kdo ga prosi! ~Tona. Vidiš, vidiš, je pa le
25 1, 7| pozdravlja ženo. Na, glej, Tona, spet te bom gledal celo
26 1, 7| bom gledal celo zimo ... ~Tona. Brez beliča pride, pa se
27 1, 7| hlače so še cele, ljuba moja Tona. Irhaste so, dolgo drže.
28 1, 7| denarja. Tega ne pozabi! ~Tona. Kregal bi se rad, to vidim.
29 2, 3| prihaja s Tono in Zavrletovko. Tona in Zavrletovka sedeta k
30 2, 3| sporekla. Bog ve, da ne. ~Tona. Kje si jo pa pustil? Saj
31 2, 4| let si lahko milijonar. ~Tona. Milijonar, jejmine! ~Košir.
32 2, 4| Ameriko pojdem, pa bo. ~Tona. Veš, to boš pa mene vprašal
33 2, 4| Pa s kakšnim veseljem! ~Tona. Moj bog, moj bog! Samo
34 3, 2| se hujša kot jaz in moja Tona! ~Kregar. Prevzelo ga je.
35 3, 2| delam. ~Košir. Ali bomo šli? Tona bo huda nocoj. Rekel sem,
36 4, 3| čevljar Košir, njegova Tona in Torbarček z Alenčico.
37 4, 3| moj Bog, kaj bo! (Joka.) ~Tona. Nikar ne jokajte, soseda.
38 4, 5| človek vidi, bolje je. ~Tona. Brez srca bi bile, če ne
39 4, 6| slišim – ropotija stara. ~Tona. Ančka je bolna, pripovedujejo. ~
40 4, 6| po njegovi neumni glavi. ~Tona. Meni se pa dekle vendarle
41 4, 6| zaradi nje, verjemite mi. ~Tona. Zdaj leži že mesec dni.
42 4, 9| in Torbarček se vračajo. Tona in Alenčica vodita Žimovko,
43 4, 9| Žimovko, ki joka na glas. ~Tona. Ali potolaži se! Saj ni
|