Dejanje, Prizor

 1 Oseb  |          Kmet Žagar.~Njegov sin Matijče.~Metka, njegova ljubica.~
 2   1, 6|          To je prav, če ni res. Matijče pravi, da hoče samo bogato.
 3   1, 7| drenjajo kmet Žagar, njegov sin Matijče, Zavrle, Žima, čevljar Košir,
 4   1, 7|          Na zdravje! In pijte! ~Matijče Metki. Kaj si ti tudi prišla
 5   1, 7|     teboj? ~Metka. V šoli sta. ~Matijče. Kaj bo, kadar se vam bo
 6   1, 7|        je še. Lahko se počaka. ~Matijče. Dajte ji kaj dote, pa jo
 7   2, 1|        Pečarjev Lojz. ~Žagarjev Matijče prihaja od desne. Za klobukom
 8   2, 1|        od kegljišča sem. Ti si, Matijče?! No, kaj si mi kupil na
 9   2, 1|      kaj si mi kupil na sejmu? ~Matijče. Srček sem ti kupil, Metka!
10   2, 1|        si pa že razdelil, kaj? ~Matijče. Nič. ~Metka. Ne verjamem.
11   2, 1|   verjamem. Ti hodiš za vsako. ~Matijče. Samo za teboj. Ali ti me
12   2, 1|    vidiš, da imam tukaj posla. ~Matijče. Pa mi daj vsaj ta nageljček, (
13   2, 1|        moje okno ne sme nihče. ~Matijče. Tudi jaz ne? Sem mislil,
14   2, 1|      Metka. Kdo bi ti verjel?! ~Matijče. Če ti pa pravim, da te
15   2, 1|         Tretji glas.) Pa peli! ~Matijče. Saj že grem! (Metki.) Nocoj,
16   2, 3|        bil vesel, če bi bil moj Matijče tak, kakršen je tvoj Lojz. ~
17   3, 6|        PRIZOR~Metka in Žagarjev Matijče. Metka prihaja iz ozadja
18   3, 6|       način. (Sede na ograjo.) ~Matijče prihaja od desne z lahkimi
19   3, 6|    vendar! Kasno se vračaš ... ~Matijče. Oho, Metka! Kaj me pa ti
20   3, 6|      Moram. Ogiblješ se me ... ~Matijče. Ogibljem? Zakaj bi se te
21   3, 6|        Hitro si se izpremenil. ~Matijče. Vsako nedeljo govorim s
22   3, 6|       imava drugačne pogovore. ~Matijče. Kakšne, prosim te?! ~Metka.
23   3, 6|       te?! ~Metka. Kje si bil? ~Matijče. Saj veš, na Velesjem. ~
24   3, 6|       Metka. Kaj si delal tam? ~Matijče. Žegnanje je bilo. ~Metka.
25   3, 6|       tako kasno domov in sam? ~Matijče. Kaj tebi mar? Kaj izprašuješ? ~
26   3, 6|    mladega dekleta za ženitev. ~Matijče. In če?! ~Metka. Ti sam
27   3, 6|      veš, kje se moraš ženiti! ~Matijče. Morda pri tebi, ha ha! ~
28   3, 6|           Metka. Pri meni, da. ~Matijče. Ha, ha! Ker sem parkrat
29   3, 6|         Ali si razumel? Moram! ~Matijče. Ha, ha! Pusti, da grem.
30   3, 6|         zakaj sem ti verjela?! ~Matijče. Nerodno je to, res. Ali
31   3, 6|         silil za menoj, reci?! ~Matijče. Hotelo se mi je. ~Metka.
32   3, 6|         ženo. Kaj ni res tako? ~Matijče. Ne vem, morda je res. Pozabil
33   3, 6|        hudobnejši! Zdaj tajiš! ~Matijče. Kaj kričiš nad menoj?!
34   3, 6|           Kaj sem ti storila?! ~Matijče. Nič, Metka, nič! Tako je
35   3, 6|         verjela sem ti vse ... ~Matijče. Žal mi je. Ali to ne more
36   3, 6|     menoj. Kaj bodo rekli oče! ~Matijče. Nu, zadosti! Povedal sem
37   3, 6|        ljudem bom povedala ... ~Matijče. Ha, ha, misliš, da ti bo
38   3, 6|         smrti ti bom hvaležna. ~Matijče. Pusti me! Ne bodi sitna! ~
39   3, 6|    pustiš?! Oče me bodo ubili. ~Matijče. V Ameriko pojdi, haha!
40   3, 6|        ti. Jaz pojdem s teboj. ~Matijče. Ha, ha, kaj bi hodil tja
41   3, 6|       Ne bodi tako neusmiljen! ~Matijče jo sune od sebe, da pade
42   4, 1|      ženskih solz! ~Dolenc. Sin Matijče ti je odšel na Hrvaško? ~