Dejanje, Prizor

 1 Oseb   | Alenčica, njegova žena.~Čevljar Košir.~Tona, njegova žena.~Dolenc,
 2   1, 7 |  Matijče, Zavrle, Žima, čevljar Košir, kmet Kregar, Pečarjev Lojz
 3   1, 7 |           Pečarica. Saj vidiš! ~Košir pozdravlja ženo. Na, glej,
 4   1, 7 |         ti nisem zadosti lepa. ~Košir. U-uh! Ali si ga videl osata!
 5   2, 1 |       med njimi: Žagar, Zavrle, Košir in Pečarjev Lojz. ~Žagarjev
 6   2, 2 |         poln, kakor berač uši. ~Košir. I, kaj praviš?! Meni se
 7   2, 4 |     svoboda. Tam so vsi enaki. ~Košir. Gospod in hlapec? ~Amerikanec.
 8   2, 4 |      Tona. Milijonar, jejmine! ~Košir. Da, ali človek mora biti
 9   2, 4 |         kako dolgo si se učil. ~Košir. Ta je pa pametna! Jaz sem
10   2, 4 |      ali pa nič, to je vseeno. ~Košir. V Ameriko pojdem, pa bo. ~
11   2, 4 |       na stara leta brez moža? ~Košir. Vprašal bi te! Malo bi
12   2, 4 |         toliko otrok kakor mi. ~Košir. Saj ste kmetje in ne kočarji
13   2, 6 |       Lojz. V Ameriko pojdemo! ~Košir. Tukaj ta gospod Amerikanec
14   3, 2 |        Od desne pribeže Kregar, Košir in Žima. Nedeljsko oblečeni
15   3, 2 |         kjer je bilo žegnanje. ~Košir. Kaj pa je?! Kdo pa kriči
16   3, 2 |      Jezus, gotovo je obseden! ~Košir. To se razume, da je! Vino
17   3, 2 |       vidi, kako bo brez moža! ~Košir. Hudo, hudo, kaj ne Alenka? ~
18   3, 2 |        na Velesju na žegnanju. ~Košir. I, menda si res ne boš
19   3, 2 |     Človek misli, da bo bolje. ~Košir. Malo skrbiš za korajžo,
20   3, 2 |      kakor neveste, ravnotako. ~Košir. Pripraviti se je treba. ~
21   3, 2 |        ciganje ali polentarji. ~Košir. Veš, človeka vleče proč.
22   3, 2 |      živela, pa bi še sam šel. ~Košir. Da se je zvedelo o tem
23   3, 2 |        boter. Postavite se še. ~Košir. No dobro, ujna, da ste
24   3, 2 |         kaj znam in kaj delam. ~Košir. Ali bomo šli? Tona bo huda
25   3, 2 |   Torbarček. Dvanajst torb ... ~Košir. Ampak politika je napačna,
26   4, 3 |         in Zavrletovka, čevljar Košir, njegova Tona in Torbarček
27   4, 3 |      moraš biti tam na minuto. ~Košir. To so ladje! Večje kot
28   4, 3 |      jaz, jaz, jaz sem sirota! ~Košir Torbarčku. Vidiš, letos
29   4, 3 |        poslušaš ženske marnje. ~Košir. Zdaj sva dva. In letos
30   4, 4 |         desetih smo lahko tam. ~Košir. Prijatelji, verjemite,
31   4, 7 |        pot bo. Zmrzavali bomo. ~Košir toči vino v kozarce. Pijta
32   4, 8 |      peči in vzame svoj kovčeg; Košir mu pomaga.) Sem pojdi, Metka!
33   4, 9 |     otroci, Dolenc, Dolenčevka, Košir in Torbarček se vračajo.
34   4, 9 |       kdaj vidim. Star sem že. ~Košir. Prazno je za njimi, prazno ... ~
35   4, 10|         sobi, samo burja tuli. ~Košir. Odšli so. (Težko padejo