Dejanje, Prizor
1 Oseb | Pečarica, bogata kmetica in vdova.~Kmet Žagar.~Njegov
2 Oseb | kmetice, fantje, dekleta in otroci. ~Prvo dejanje se
3 1 | cesti, prihajajo ženske in otroci. Stiskajo se okoli
4 1 | vrat okno, na levo je peč in vrata v kuhinjo. V krčmi
5 1, 1 | pri mizi v kotu blizu okna in čita Mohorjev koledar. Prižgal
6 1, 1 | koledar. Prižgal je vivček in puši. Slabi časi, povsod
7 1, 1 | časi! ~Dolenčevka, okrogla in živahna krčmarica prihaja
8 1, 1 | z njimi letos. Mučim se in mučim, pa nič! ~Dolenc.
9 1, 1 | jaz kuhal, kravo molzel in na potoku perilo pral? To
10 1, 1 | nas ženske pa je v petek in svetek, v slabih in dobrih
11 1, 1 | petek in svetek, v slabih in dobrih časih delo enako.
12 1, 1 | enako. Tri dedce imam, tebe in dva sina, pa ste se dosti
13 1, 2 | kakih trideset let, suha in klepetava. Ježeš, al' je
14 1, 2 | sneg je, težko se hodi. In pa daleč smo od železnic. ~
15 1, 2 | moški že pred Božičem domov in brez zaslužka. Jaz sem rekla
16 1, 2 | imel denarja kakor smeti in pilo se je ... Ali zdaj
17 1, 2 | snel smrečico nad vrati in jo vrgel v peč. ~Tona. I
18 1, 2 | Potrebno je včasih za zdravje in veselje. In vi od tega lahko
19 1, 2 | včasih za zdravje in veselje. In vi od tega lahko živite. ~
20 1, 2 | lahko živite. ~Dolenc. Jaz in žena že. Ali sinova sta
21 1, 2 | sinova sta pri vojakih, in nobenemu ne zdrži krajcar
22 1, 2 | imela od nekdaj trdo roko in vajeti je držala na kratko. ~
23 1, 3 | pijem, čeprav sem oštir. In štedim tudi, vsaj že deset
24 1, 4 | Kako se je postavljal! In vse zaradi tiste Streharjeve ...
25 1, 4 | pa saj ste sami bogati in samo Lojza imate. Naj vzame
26 1, 4 | ranji mož toliko pameten in je meni vse zapisal. Če
27 1, 4 | krajcarja do moje smrti. In jaz bom še sto let stara,
28 1, 4 | čakat. Vaša hiša je daleč in na samem. ~Pečarica. O,
29 1, 4 | ali on se bo se ugnal. In morda se kmalu. ~Tona. Mislite?
30 1, 4 | sramoto mi bo s tem napravil in kako se bom jezila ... Smejala
31 1, 4 | bi se bil oženil z Ančko in odšel na gostijo z njo.
32 1, 5 | Zavrletovka, Torbarček in njegova žena Alenčica prihajajo
33 1, 5 | bi vzele! Celo hišo otrok in nič zaslužka ... ~Žimovka.
34 1, 5 | bo slabo, ali nekaj boba in krompirja bo tudi zanj. ~
35 1, 5 | Dolenčevka. Slaba cesta je in pa počivajo, gotovo počivajo
36 1, 5 | Spomladi se pripeljejo na vozeh in z muziko. ~Žimovka. Spomladi
37 1, 5 | pa je treba pustiti vse in vrniti se sredi zime. ~Torbarček.
38 1, 6 | prišli, potrpi. Na, sem sedi in počakaj. Uh, ali se postavljamo.
39 1, 6 | pogledala?! Lep fant je in ti si fletno dekle. Taka
40 1, 6 | v jeseni. Z lisičjo kozo in zajčjimi tačicami sem jih
41 1, 6 | zajčjimi tačicami sem jih obšil in nakinčal. Zdaj jih nosijo
42 1, 6 | da gredo. (Odpre vrata in stopi na cesto. Od tam:)
43 1, 7 | kmet Kregar, Pečarjev Lojz in drugi možje in fantje. Na
44 1, 7 | Pečarjev Lojz in drugi možje in fantje. Na nogah imajo škornje,
45 1, 7 | ali kratke zimske suknje in v hlače irhovke ali pa v
46 1, 7 | na rami tesarsko sekiro in večji ali manji sveženj.
47 1, 7 | sveženj. Nekateri imajo dolge in široke žage, kakršne se
48 1, 7 | v gozdovih. ~Žagar visok in močan možakar. Vražjo pot
49 1, 7 | možakar. Vražjo pot smo imeli in "lep" zaslužek! Ko sem zagledal
50 1, 7 | ženo. Taka je, glej. Lačni in prazni smo prišli, kot ciganje.
51 1, 7 | napol, obuti nimajo kaj in kruha je malo. Sem mislila,
52 1, 7 | svetu! Drugi se pa mastijo in ne vedo kaj bi žrli. ~Kregar
53 1, 7 | poslanci za kaj, bi imeli dela in zaslužka zadosti. Jaz bi
54 1, 7 | pije. (Toči.) Na zdravje! In pijte! ~Matijče Metki. Kaj
55 1, 7 | učakala. Pridna punca si in postaviš se. Kar je res,
56 1, 7 | je res. Zakaj pa Francelj in Micka nista prišla s teboj? ~
57 1, 7 | Vzame prazno mošnjo iz žepa in jo obrne.) Še krajcarja
58 1, 7 | obneslo! ~Lojz mlad, močan in lep fant. Grdo je to, mati,
59 1, 7 | otroke doma, zadolženi so, in nesreča je to velika, da
60 1, 7 | ste v skrbeh zaradi mene in naj pišem, če sem potreben?! ~
61 1, 7 | Pečarica. I nu, tvoja mati sem. In rada te imam vseeno. Enkrat
62 1, 7 | Ampak poda se ti sekira in torba. Še skoro bolj všeč
63 1, 7 | dve pameti, dve skledi. In tvoja bo prazna, verjemi. ~
64 1, 7 | ga videl osata! Suho je in zbadljivo! Če je mošnja
65 1, 7 | bi me že pretepal, kaj? In potem pravijo sosede, da
66 1, 7 | pa ste jih prinesli nove in prazne. Ej, narobe svet!
67 1, 7 | Žagar. V adventu ni cvenka in ni veselja. Spomladi, po
68 1, 7 | ženitovanja. Plesalo se je in cvrlo; pilo in pelo. Ali
69 1, 7 | Plesalo se je in cvrlo; pilo in pelo. Ali brez groša bi
70 1, 8 | to, jako zdravo. Dobro bo in sladko bo. (Odide v kuhinjo.) ~
71 1, 9 | kot grofija. Kruha dosti in dela dosti. Ali sin gre
72 1, 9 | na Hrvaško, trame tesat in koruzne žgance jest. ~Lojz.
73 1, 9 | ne mara za dolge jezike in glej počakat te je prišla.
74 1, 9 | resnična. ~Lojz. Zdrav sem in delaven. Toliko se ze zasluzi. ~
75 1, 9 | Delavski kruh je pičel in trd. Ali ti si neumen! Jaz
76 1, 9 | Tvoja beseda bo kaj veljala in danes ali jutri si še župan
77 1, 10| Streharjeva Ančka. ~Ančka drobno in milo dekle, prikupljivega
78 1, 10| dekle, prikupljivega vedenja in lica. Oblečena je preprosto,
79 1, 10| hliniš. Lojza si prišla čakat in lovit, pa ne očeta! Poznamo
80 1, 10| res, da našega očeta še ni in mi smo v skrbeh. ~Lojz vstane.
81 1, 10| laseh.) ~Pečarica priskoči in pahne Lojza proč. Zdaj mi
82 1, 10| Pečarica. Storila?! Ha ha! In še vprašaš! (Ančki:) Nikoli,
83 1, 10| storili?! (Pograbi klobuk in odbeži za Ančko.) ~Dolenc.
84 2 | DRUGO DEJANJE~Poleti je in semanji dan. Pred Dolenčevo
85 2 | vrati. Vse naokrog je zeleno in senčno. Ob strani se vidi
86 2 | se prepirajo, pogovarjajo in pojo. Vedno je čuti šum
87 2 | čuti šum od tam. ~Dolenc in Dolenčevka hodita semtertja,
88 2 | semtertja, v hišo, na kegljišče in nazaj ter strežeta gostom.
89 2 | fantje, dekleta; prihajajo in odhajajo. Metka je prišla
90 2, 1 | njimi: Žagar, Zavrle, Košir in Pečarjev Lojz. ~Žagarjev
91 2, 1 | Za klobukom ima viržinke in pero. Puši. Vstavi se in
92 2, 1 | in pero. Puši. Vstavi se in zavriska. Juh, danes je
93 2, 1 | Srček sem ti kupil, Metka! In bonbonov, lecta! Na vzemi! (
94 2, 1 | polno prgišče.) ~Metka vzame in spravlja v žep, ki ga ima
95 2, 1 | Vzame ji nageljček raz prsi in si ga zatakne v gumbnico)
96 2, 1 | kegljali! (Drugi glas.) In pili. (Tretji glas.) Pa
97 2, 2 | človek vsaj vsako nedeljo in ob praznikih videl. Zdaj
98 2, 2 | ne, kam li za vino! (Gre in sede k mizi poleg Žagarja.)
99 2, 2 | Samo torbe imam. Torbe in krtače. Ali preveč se me
100 2, 2 | pustimo vso to beračijo doma in pojdimo v Ameriko. Prstane
101 2, 2 | Ameriko. Prstane ima na rokah in gosposki je. Oblečen, kakor
102 2, 2 | je. Oblečen, kakor grof in zlata je poln, kakor berač
103 2, 3 | Pečarica prihaja s Tono in Zavrletovko. Tona in Zavrletovka
104 2, 3 | Tono in Zavrletovko. Tona in Zavrletovka sedeta k moškim. ~
105 2, 3 | pozdrave odgovarja hitro in s smehom. Tako, vidite ljudje.
106 2, 3 | Petsto mi je dal danes in tisoč še dobim. Hišo bom
107 2, 3 | dobim. Hišo bom popravila. In hleve bomo prezidali. ~Torbarček.
108 2, 3 | naše vasi, ki nima dolga in ki se ji lepo godi. ~Pečarica.
109 2, 4 | Amerikanec. Po železnici in po morju. Nič lažjega, nego
110 2, 4 | Amerikanec. Zdrav, močan in pogumen. ~Žagar. To smo
111 2, 4 | v Ameriki je širok svet in svoboda. Tam so vsi enaki. ~
112 2, 4 | vsi enaki. ~Košir. Gospod in hlapec? ~Amerikanec. Da,
113 2, 4 | Amerikanec. Da, gospod in hlapec. Gospod je bil včeraj
114 2, 4 | je bil včeraj še hlapec, in hlapec bo jutri gospod.
115 2, 4 | deželi. ~Amerikanec. Lepo. In vse lahko dosežeš, nikjer
116 2, 4 | posestvu, sosedje te poznajo. In ko umrješ, vedo ljudje za
117 2, 4 | kako se tam vse giblje! In vse je blizu, vse je dosežno.
118 2, 4 | nič učen! Nobenih izpitov in izpričeval ne zahtevajo.
119 2, 4 | moraš hoditi v šolo toliko in toliko let, ne moraš biti
120 2, 4 | let, ne moraš biti učenec in pomočnik toliko in toliko
121 2, 4 | učenec in pomočnik toliko in toliko časa. Vprašajo te
122 2, 4 | Vprašajo te le, če kaj znaš in ne kako dolgo si se učil. ~
123 2, 4 | pametna! Jaz sem čevljar in vsak ve, da naredim čevlje
124 2, 4 | vsako nogo, špičaste, svetle in take na škrip, ali naši
125 2, 4 | imeti bukvice od mojstra in nekakšna potrdila – kaj
126 2, 4 | Jaz nimam takšnih papirjev in pomislite, prepovedali so
127 2, 4 | Pri nas imamo proste obrti in drugačne obrti, pomislite.
128 2, 4 | Amerikanke so lepe, pravijo, in tam se lahko desetkrat ženiš.
129 2, 4 | Košir. Saj ste kmetje in ne kočarji ali gostači kot
130 2, 4 | Zadolženi smo, letine so slabe in pri živini tudi ni sreče.
131 2, 5 | PETI PRIZOR~Žima, Žimovka in Kregar prihajajo. Žima in
132 2, 5 | in Kregar prihajajo. Žima in Kregar nosita eden vile,
133 2, 5 | ruto, par otroških čevljev in srp, v drugi roki novo golido. ~
134 2, 5 | Amerikanec. Platnene, platnene. In nisem bil kmet. Moj oče
135 2, 5 | kmet. Moj oče je bil gostač in je hodil po dninah. Zdaj
136 2, 5 | pa si lahko kupim kmetijo in ne eno najslabših. Za dvajsettisoč
137 2, 5 | Žagar. Dvajset tisoč?! In v petih letih?! Saj ste
138 2, 5 | Tam nosiš glavo pokoncu in ne kleceplažiš pred nikomer.
139 2, 5 | kočarji, gostači, delavci in dninarji. In vse se ščeperi
140 2, 5 | gostači, delavci in dninarji. In vse se ščeperi eden pred
141 2, 5 | Tam je vse enako. ~Kregar. In politika? Kakšna je v Ameriki
142 2, 5 | da so vsi enaki. Bogata in svobodna zemlja je tam,
143 2, 5 | tebe. Tukaj sem bil zabit in neumen fant, mislil sem,
144 2, 5 | takšnih kakršne so nase. In ljudi! Neizrečeno veliko
145 2, 5 | človek dan na dan. (Vstane.) In potem te obide ponos, da
146 2, 5 | napolni srce, oči se ti vžgo in čudne moči ti napenjajo
147 2, 5 | človek, gospodar zemlje, vode in zraka! Moje pesti brzdajo
148 2, 5 | daleč slišijo moj glas, in moj glas gre pod morskimi
149 2, 5 | luč, da bodi dan v temi, in v tistem hipu zablešči v
150 2, 5 | hočem, hočem, hočem! ... In vse se zgodi človeku. Kakor
151 2, 5 | kraj, v vetrove se upa, in kmalu je ne bo več moči
152 2, 5 | nekaj nevidnega, trdosrčnega in hudobnega. Izžema nas, veselje
153 2, 5 | Izžema nas, veselje nam pije in kri. V neumnosti živimo,
154 2, 5 | živimo, v neumnosti umiramo. In še kruha ne, se malo sreče
155 2, 5 | da živite?! Tukaj spite in počivate celo življenje
156 2, 5 | je majhno. Vaše veselje in vaše skrbi. Zunaj v svetu
157 2, 5 | povsod, brez mej so želje, in srce je močno za vse. ~Žagar
158 2, 5 | levi, ki se upajo v zemljo in pod oblake. Jaz sem od njih
159 2, 5 | da bodo siti tvoji otroci in tvoji dolžniki. ~Lojz skoči
160 2, 5 | Ha, ha! ~Lojz. Zaradi nje in zaradi sebe! Kaj nisem star
161 2, 5 | močan, kakor hrast vgori? In tukaj še kosa kruha ne zaslužim,
162 2, 5 | za pot! ~Pečarica počasi in zaničljivo. Veš – naj ti
163 2, 5 | To so pene. Zablišči se in razbline brez sledu. Petsto
164 2, 5 | odmota v robec zavit denar in ga položi na mizo.) Ljudje,
165 2, 5 | Hrvaškega. Vrnil se bo tih in pokoren. Amerika je kakor
166 2, 5 | kakor loterija, malokdaj in malokdo zadene terno. ~Žima.
167 2, 5 | pojdem tudi! Izposodil si bom in pojdem. Čez dve ali tri
168 2, 5 | popravil, nekaj senožeti in lazov prikupil, pa vole
169 2, 5 | lazov prikupil, pa vole in krave ... Drugače se bo
170 2, 5 | kaj je delo, kaj je denar in kaj je človek. Tam se nauči
171 2, 5 | sliši trobenta. Iz kegljišča in iz hiše prihite fantje,
172 2, 5 | prihite fantje, kmetje, ženske in dekleta ter odhajajo proti
173 2, 6 | ki ga živijo tu – pasje in nečloveško! Če jim pripovedujem,
174 2, 6 | ima kruha za vse, ki znajo in hočejo delati. Dobrega kruha
175 2, 6 | hočejo delati. Dobrega kruha in ne gnilega krompirja, kakor
176 2, 6 | ukradli tam, vašo narodnost in vašo domovino! Ljudje, pametni
177 2, 6 | Domačija vaših očetov je to in vaša. Kaj bodete drugod
178 2, 6 | vaščanom vidim v skledo in oni meni. Nekaj drugega
179 2, 6 | besed! (Obrača se k odhodu in odhajajoč na desno kliče:)
180 2, 6 | pa po prsih, stisne pesti in jih strese pred seboj.)
181 3 | Zadaj je pogled v dolino in na nasprotne hribe. Na desni
182 3, 1 | PRVI PRIZOR~Torbarček in njegova žena Alenčica prihajata
183 3, 1 | smo ... ~Alenka ga podpira in vodi dalje. Za božjo voljo,
184 3, 1 | kaj?! Vse pijano, vse ... In štiri torbe sem prodal,
185 3, 1 | Mihaela je še štirinajst dni in ljudje pojdejo še le o Vseh
186 3, 1 | torb imam se naročenih. In še se bo kdo izmislil, da
187 3, 1 | ne redim po vseh božjih in cesarskih postavah? Kdaj
188 3, 1 | sem star, sive lase imam in koga imam v tolažbo? Samo
189 3, 1 | si! Ti hinavec hinavski! In dozdaj si vedno pripovedoval,
190 3, 1 | človek! Bolj pošten kot ti in tvoja žlahta. ~Alenka. Kaj
191 3, 1 | babji! (Zaleti se proti njej in jo opleta s torbo.) Na,
192 3, 2 | desne pribeže Kregar, Košir in Žima. Nedeljsko oblečeni
193 3, 2 | sveta zakonska ljubezen?! In on je bil vedno tako pohleven
194 3, 2 | Alenka si popravlja ruto in lase. Joj, ljudje kristjanski,
195 3, 2 | Saj sta se hujša kot jaz in moja Tona! ~Kregar. Prevzelo
196 3, 2 | kakor drugi, da bo za pot in da bo imela družina doma
197 3, 2 | Vse vasi so polne ukanja in petja vsak večer, in v nedeljo
198 3, 2 | ukanja in petja vsak večer, in v nedeljo vse pije, še ženske. ~
199 3, 2 | bo, požeto, pospravljeno, in treba bo na pot. Daleč na
200 3, 2 | morje bo treba. Daleč je to. In težko se jemlje slovo. ~
201 3, 2 | Kregar. Polovico bodo zapili in zalenarili preden pojdejo.
202 3, 2 | proč. Samo viržinke kadijo in obleko kupujejo, nove klobuke,
203 3, 2 | se je treba. ~Torbarček. In jaz, vidiš, delam amerikanske
204 3, 2 | boljše od hrvaških, lepše in trdnejše. Malo dražje so
205 3, 2 | obrabila. Zdaj bo treba nove in trdne. Za Ameriko ni vsaka.
206 3, 2 | za pisma, za nož, za kruh in slanino. Pa pojdemo ...
207 3, 2 | srce boli. Bog ve, kako bo in če je prav, da grem. ~Kregar.
208 3, 2 | Prav, prav! Ti si pameten in trezen človek, za te bo
209 3, 2 | drugi silijo brez glave in brez pameti od doma. Sami
210 3, 2 | Sami ne vedo, zakaj gredo in po kaj. ~Torbarček. Po cekine,
211 3, 2 | je to. Mika to, mika ... In ta Amerikanec, ki je prišel
212 3, 2 | Amerikanec, ki je prišel sem in se nastanil v poštarjevi
213 3, 2 | Vsak lonec enkrat vzkipi. In Vaš možiček je drugače dober ...
214 3, 2 | pustim. Nisem več za to. In dreta pa kopito bosta že
215 3, 2 | Prodal, štiri sem prodal. In tudi to bi bil, ampak ta
216 3, 2 | vidijo ljudje, kaj znam in kaj delam. ~Košir. Ali bomo
217 3, 2 | Prime jo okoli pasu in odhaja opotekajoč se. Poje:)
218 3, 3 | prihajata Pečarjev Lojz in Streharjeva Ančka. ~Ančka.
219 3, 3 | nepotrebnem vlačila po zobeh. In v skrbeh sem, kaj bodo rekli
220 3, 3 | sedi, vidiš! (Sede na klop in jo potegne k sebi.) Jaz
221 3, 3 | vsi trije oklici pri maši in po maši poroka. Oh, in mater
222 3, 3 | maši in po maši poroka. Oh, in mater bomo tudi ukrotili.
223 3, 3 | verjamem, da bova midva srečna. In samo zakaj si se v to Ameriko
224 3, 3 | bi vedela, kako sem srčen in pogumen. Ljubica moja, ti,
225 3, 3 | Kar pustim te naj, glej, in drugo vzamem. To bi bilo
226 3, 3 | Jaz bi ne mogla iti odtod. In tudi ne pojdem. Veš, Lojz,
227 3, 3 | Čuli so pri njej celo noč in peli. Tudi jaz sem bila
228 3, 3 | mogla. Srce me je bolelo. In se mi je sanjalo, da je
229 3, 3 | sanjalo, da je prišla k meni in mi je prigovarjala. Ančka
230 3, 3 | molčala, ko sem ležala na odru in so mi drugi peli. Tudi tebi
231 3, 3 | Jaz ne vem, ali žalostna in potrta sem zadnji čas zelo.
232 3, 3 | te naše skale imam rada in naše puste laze. Da vam
233 3, 3 | da bo srečno, pa ni bilo. In blizu je to, na naši zemlji.
234 3, 3 | Vrže se mu okoli vratu in zajoka.) Ti ljubi moj, ti
235 3, 3 | imam, kakor vse na svetu. In tako me je strah, da greš!
236 3, 3 | me je strah te Amerike! In kaj je to, Amerika ... Kaj
237 3, 3 | je iztegnilo svoje roke in ne bo vas pustilo. Nikoli,
238 3, 3 | Take ste ženske, sam strah in jok! Ali jaz te imam zelo
239 3, 4 | desne prihajata Amerikanec in poštarica Ema. ~Ema. Jaz
240 3, 4 | Da, moja zadnja želja. In prva, ki ste mi jo izpolnili.
241 3, 4 | vztrajni, gospod Amerikanec! In jaz sem mislila, da bo to
242 3, 4 | Amerikanec. Ne verujem. Čisto in jasno, ne verujem. ~Ema.
243 3, 4 | Da, originalen človek. In taki ljudje se morajo ljubiti,
244 3, 4 | bele čeveljčke ste imela in bel sončnik. Takrat sem
245 3, 4 | mesta, govorila ste nemški in brala včasih francoske knjige.
246 3, 4 | Jaz sem si kupil nemško in francosko slovnico. Malo
247 3, 4 | spal po noči, učil sem se in mislil na vas. Nič več nisem
248 3, 4 | bil bos, nosil sem kravate in klicali so me za Ivana. ~
249 3, 4 | gospod. Govorili ste pravilno in rabili ste nenavadne izraze. ~
250 3, 4 | spominjate na tiste neprijetne in žalostne čase? ~Amerikanec.
251 3, 4 | oče nevarno bolan od skrbi in sramote. ~Amerikanec. In
252 3, 4 | in sramote. ~Amerikanec. In rekli ste mi: Ivan, če bi
253 3, 4 | ali da pojdem po svetu in da se vrnem. ko jih zaslužim
254 3, 4 | Vedno iščete moje družbe in molčite. ~Amerikanec. O
255 3, 4 | Amerikanec stopi k njej in ji pogleda v oči. Vedno
256 3, 4 | Amerikanec jo nagloma objame in poljubi. Jaz te ljubim!
257 3, 4 | se mu.) ~Amerikanec slabo in mehko. Kaj me res ne ljubiš,
258 3, 4 | je. Zaročena sem z njim in na jesen bo poroka. Stvar
259 3, 4 | tega kraja. (Gleda v dolino in razprostre roke.) Kakšen
260 3, 4 | sadjerejo, na čitalnice in telovadbo ... Jaz pa, jaz
261 3, 4 | Jaz, jaz jim bom dal kruha in denarja. Ljudje drvijo za
262 3, 4 | preden si se vrnil ti. Mirno in tiho življenje mi bo dal
263 3, 4 | nisi za to. Nisi za majhno in ponižno življenje. ~Ema.
264 3, 4 | Preveč si domišljate. In če bi vas tudi ljubila,
265 3, 4 | jo na klop, poljubljajoč in objemajoč jo.) Oh, koliko
266 3, 5 | Ne, nečem! (Iztrga se mu in beži k družbi, ki prihaja
267 3, 5 | gospoda, temu prizoru. Jaz in gospodična Ema sva zaročena
268 3, 5 | gospodična Ema sva zaročena in naravno je, da se je zatekla
269 3, 5 | Živela ljubezen! ~Amerikanec. In živela Amerika! Ha ha! Gospoda,
270 3, 5 | Jutri, jutri pojdem odtod in nikoli več ne bom okusil
271 3, 5 | jutri bo jasen, sončen dan, in jaz pojdem na pot! (Odhajajo.) ~
272 3, 6 | ŠESTI PRIZOR~Metka in Žagarjev Matijče. Metka
273 3, 6 | Metka prihaja iz ozadja in skoči preko vrzeli na pot. ~
274 3, 6 | od desne z lahkimi koraki in žvižgajoč. Za klobukom ima
275 3, 6 | zataknjen šopek nageljnov in rožmarina. Poje poltiho.
276 3, 6 | la la ... ~Metka vstane in mu stopi na pot. To si ti,
277 3, 6 | Žegnanje je bilo. ~Metka. O, in zakaj se vračaš tako kasno
278 3, 6 | vračaš tako kasno domov in sam? ~Matijče. Kaj tebi
279 3, 6 | dekleta za ženitev. ~Matijče. In če?! ~Metka. Ti sam veš,
280 3, 6 | Da pojdejo oče v Ameriko in da prevzameš ti domačijo
281 3, 6 | Kaj nisi rekel tega?! In zaklinjal si se, da me imaš
282 3, 6 | zaklinjal si se, da me imaš rad. In pri svoji ranjki materi
283 3, 6 | Kmalu, čez štiri tedne. In doto dam njim, da bodo izplačani
284 3, 6 | naredimo pismo. ~Metka. O, in jaz bom ostala v sramoti!
285 3, 6 | Saj nisi tako brez duše in brez srca! Kaj naj počnem,
286 3, 6 | Ameriko. Očetu reci za denar. In po ranjki materi imaš stopetdeset
287 3, 6 | proklet naj bo v življenju in v smrti! (Zajoka.) Oh, ko
288 3, 6 | Sreče hodijo iskat tja in nesrečo skrivat ... To bi
289 3, 6 | kamenito ograjo ob cesti in joka.) ~(Zastor pade) ~
290 4 | Vseh Svetih. Zunaj je dež in silovita burja, ki tuli
291 4 | burja, ki tuli čez hribe in se zaganja v okna. Pri Dolenčevih
292 4 | Mračen dan je, čemeren in brez svetlobe. ~V krčmi
293 4 | mestno, v suknjenih hlačah in z novim klobukom na glavi. ~
294 4 | klopi leži zimska suknja in palica. – Vsak Amerikanec
295 4, 1 | zgoden. Prvi! ~Dolenc. In sam si prišel po tem vremenu.
296 4, 1 | mi moral skrbeti za kot in rediti me, ampak za denar
297 4, 1 | Žagar. Dva polna voza. In še dekleta imamo s seboj. ~
298 4, 2 | zato. Navajeni smo na vse. In pa še bolje je, če se prej
299 4, 2 | star, da lahko gospodari in da živi po svoje, jaz pa
300 4, 2 | tako se mi zdi. Tako lepo in imenitno. ~Učitelj. Samo,
301 4, 2 | tisti deseti. ~Učitelj. In če ne?! Ne pozabite, devetim
302 4, 2 | devetim se sanjajo vsi načrti in vsi upi, devet jih pogine.
303 4, 2 | postal rad, s svojo glavo in svojo pametjo, svet bi rad
304 4, 2 | preden se mi polomi hrbet in mi izpadejo zobje iz ust. ~
305 4, 2 | zase. Vsak ima svoj prag in svojo skrb. ~Učitelj. Zaslepljeni
306 4, 2 | naredilo na mojih rokah in marsikakšna misel me je
307 4, 2 | lahko govorite o domovini in zaslepljenosti, mladi ste
308 4, 2 | zaslepljenosti, mladi ste še in neizkušeni, kakor mlado
309 4, 2 | Jaz pa sem star petelin in to pravim: Če bi vsi doma
310 4, 2 | mravljincev po naših hribih in eden drugega bi oglodali
311 4, 2 | ponesreči, drugi životarijo, in vsak deseti ali stoti je
312 4, 2 | nezabeljeni žganci, močnik in bob. Dvakrat na leto meso
313 4, 2 | bob. Dvakrat na leto meso in vsake kvatre črn kruh ...
314 4, 2 | domov. Brez zamere torej in naj bo po Vaše v Vaši Ameriki! (
315 4, 2 | Učitelj odhaja, odpre vrata in zakliče nazaj v sobo. Že
316 4, 3 | Žimovka, trije otroci, Zavrle in Zavrletovka, čevljar Košir,
317 4, 3 | čevljar Košir, njegova Tona in Torbarček z Alenčico. Žima
318 4, 3 | Torbarček z Alenčico. Žima in Zavrle sta oblečena na pot
319 4, 3 | drugi jima nosijo kovčeke in prtljago. ~Torbarček. Joj,
320 4, 3 | sem eno v Trstu. ~Žimovka. In če bo na morju vihar ...
321 4, 3 | doto. ~Zavrletovka možu. In ne pozabi na nas. Tine,
322 4, 3 | lepo! Na otroke ne pozabi. In tudi name ne. In če ni bilo
323 4, 3 | pozabi. In tudi name ne. In če ni bilo kdaj kaj prav,
324 4, 3 | na lenobo. Drugi sekajo in tesejo po šumah, ti pa vasuješ
325 4, 3 | vasuješ doma od hiše do hiše in poslušaš ženske marnje. ~
326 4, 3 | marnje. ~Košir. Zdaj sva dva. In letos poleti sva dosti delala.
327 4, 3 | dva, tri pare. ~Torbarček. In jaz sem naredil torb, kakor
328 4, 4 | dvanajstleten brat, osemletna sestra in stara teta. ~Metka odpira
329 4, 4 | odpira vrata. Burja zatuli in zažvenkeče z okni. Prijazna
330 4, 4 | Bratu.) Domov pojdi Miha, in ti Marička tudi. Tema bo
331 4, 4 | Marička tudi. Tema bo kmalu in naše male bo strah. Radi
332 4, 4 | po rebri nizdol ponoči. In burja je huda. ~Teta. Počakala
333 4, 4 | prav, teta! (Zloži kovčeg in drugo prtljago k peči. Bratu
334 4, 4 | drugo prtljago k peči. Bratu in sestri:) Tako, a zdaj pojdita.
335 4, 4 | vas obvaruj! (Odpre vrata in izpusti oba vun.) In spominjajte
336 4, 4 | vrata in izpusti oba vun.) In spominjajte se me včasih! ~
337 4, 4 | Lepi časi so bili to ... In zdaj greste v Ameriko. Jaz
338 4, 4 | prišla name. (Natoči vino in trči z vsemi tremi.) Srečno
339 4, 4 | tremi.) Srečno pot, Žagar, in ti Žima, in ti Zavrle! (
340 4, 4 | pot, Žagar, in ti Žima, in ti Zavrle! (Pije.) ~Torbarček.
341 4, 4 | vsaka tri, štiri leta drugo. In letos sem vam napravil amerikanske
342 4, 4 | kristjanski, rad vas imam in srečno pot vam želim! (Brise
343 4, 4 | Žagar. Kaj bi to, moški smo. In če Bog da, se vidimo čez
344 4, 4 | par let, zdravi, bogati in veseli! ~
345 4, 5 | petnajst, dvajset fantov in mož. Za njimi se drenjajo
346 4, 5 | njimi se drenjajo ženske in otroci. Soba se napolni
347 4, 5 | Soba se napolni z ljudmi in s prtljago. Zunaj je burja. ~
348 4, 5 | drugi hiši je Amerikanec. In glejte, cela procesija se
349 4, 5 | to mislim, kaj bo z menoj in z otroki, če te ne bo nazaj! ~
350 4, 5 | Pot do postaje je dolga in na lojtrnicah bo zima. ~
351 4, 5 | vedeli nismo za Ameriko, in zdaj gremo. (Zamisli se.
352 4, 5 | nasloni se na svoj kovčeg in zaihti) Oh, kako sem žalostna,
353 4, 5 | vzdigne. Ne, ne, ne morem. In ne smem. (Stopi k mizi,
354 4, 5 | mizi, kjer sede Žagar, Žima in Zavrle.) Malo vina mi dajte!
355 4, 5 | Metka. Naj bo za slovo in za srečo. Naj ostanejo srečni
356 4, 5 | srečo. Naj ostanejo srečni in zdravi, ki so bili dobri
357 4, 6 | PRIZOR~Prejšnji, Pečarica in njena dekla. ~Pečarica dekli,
358 4, 6 | robec na glavi) ~Žagar. In kje je ostal Lojz? ~Pečarica.
359 4, 6 | enkrat. Po slovo k Ančki. In po njenega očeta je šel.
360 4, 6 | Pečarica. To se razume. Za nič. In to naj bi gospodinjilo pri
361 4, 6 | Ampak naj vidi, da ne pojde in ne pojde po njegovi neumni
362 4, 6 | moti, ko vidi, da ni zanj in da jaz ne pustim in ne pustim! ~
363 4, 6 | zanj in da jaz ne pustim in ne pustim! ~Alenčica. Lojz
364 4, 6 | si zaverila. Edinec mi je in lahko si mislite, koliko
365 4, 6 | ko ga ta deklina ne pusti in ne pusti iz mreže. Sovražim
366 4, 6 | leži že mesec dni. Bleda je in drobna, kakor otrok. Ona
367 4, 7 | dolgo stati v takem dežju in v taki burji. ~Prvi voznik.
368 4, 7 | Ameriko! ~Drugi voznik pije. In srečno vrnitev! ~
369 4, 8 | OSMI PRIZOR~Prejšnji. Lojz in Strehar, postaren mož, star
370 4, 8 | let, ali že jako izmučen in izdelan človek. ~Lojz. Skoro
371 4, 8 | je pamet na bolje obrnila in da ostaneš doma. ~Lojz.
372 4, 8 | peči so tvoje ropotije. Na, in zdaj pij hitro malo vina.
373 4, 8 | zdaj pij hitro malo vina. In to veš, kadar se premisliš,
374 4, 8 | piši ... ~Žagar vstane. In zdaj, preljubi ljudje, zdaj
375 4, 8 | Daje Dolencu, Koširju in Torbarčku roko.) Z Bogom,
376 4, 8 | ostanite! (Pristopi k peči in vzame svoj kovčeg; Košir
377 4, 8 | prtljago, prime dekle za roko in gre skozi vrata. Na vratih
378 4, 8 | Bogom! ~Metka poljubi teto in prijateljici. Z Bogom! (
379 4, 8 | Vsi se poslavljajo. Ženske in otroci jokajo. Voznika pomagata
380 4, 8 | Ne pozabim. ~Zavrletovka. In piši! Takoj piši, ko prideš
381 4, 8 | Toliko sem se korajžil na pot in zdaj me je strah. Če se
382 4, 8 | le pojdi! Bolje je zate in zame! Rada te imam, ampak
383 4, 8 | pojdi. Premislil se boš in spoznal boš, da sem imela
384 4, 8 | zadrdrata vozova. Burja tuli in dež bije po šipah. Vrata
385 4, 9 | Dolenc, Dolenčevka, Košir in Torbarček se vračajo. Tona
386 4, 9 | Torbarček se vračajo. Tona in Alenčica vodita Žimovko,
387 4, 9 | solzam, ko se bo vrnil bogat in gosposki! ~Žimovka. Otroci,
388 4, 9 | devali v grob! Jaz sem vdova in edinec mi je odšel, pa se
389 4, 9 | peči sedite. Vsi ste mokri in premrli. Tudi mene je zmočilo ...
390 4, 9 | pridete domov. ~(Ženske jokajo in vzdihujejo.) ~Žimovka otrokom.
391 4, 9 | vrnejo. Tvoj mož je pameten in delaven, Žimovka! Se bo
392 4, 9 | bo Lojz ničesar zasluzil in dosegel. Razvajen je, moj
393 4, 9 | se ukroti, naj! ~Dolenc in Dolenčevka pospravljata
394 4, 9 | naj gresta sama po cekine in po zlato. Vsak zase. Slišal
395 4, 9 | pripravite. Na otroke mislite in v Boga zaupajte. Bo že prav,
396 4, 10| Vrata se nagloma odpro in v sobo plane Ančka, smrtno
397 4, 10| bleda s pletenimi lasmi in na pol oblečena. Vrata ostanejo
398 4, 10| mestu.) ~Ančka se dvigne in zakriči. Odšli so! Oh! (
399 4, 10| zakriči. Odšli so! Oh! (Molk.) In vi ste jih pustili?! (Molk.)
400 4, 10| zdaj ene zdaj druge ženske in govori s strašnim glasom:)
401 4, 10| potem jo zgrabi za rame in jo stresa.) In ti tudi!
402 4, 10| zgrabi za rame in jo stresa.) In ti tudi! Ti si ga tudi pustila!
403 4, 10| zgrabi Pečarico za rame in ji kriči v obraz:) Tudi
404 4, 10| odprta vrata zija strašna in rjoveča noč.) ~(Zastor polagoma
|