Dejanje, Prizor
1 1, 4 | pride komaj skozi vas. Kaj jih še ni? ~Dolenčevka. Ni jih
2 1, 4 | jih še ni? ~Dolenčevka. Ni jih še, strinja. Kaj ste prišli
3 1, 5 | ve! ~Tona. Čudim se, da jih še ni. ~Dolenčevka. Slaba
4 1, 5 | vsako drugo, tretje leto jih pride nekaj iz vasi nazaj
5 1, 6 | rdečelično dekle. ~Metka. Kaj jih še ni? ~Torbarček. Bodo
6 1, 6 | svoje torbe. Tako lepo sem jih naredil v jeseni. Z lisičjo
7 1, 6 | in zajčjimi tačicami sem jih obšil in nakinčal. Zdaj
8 1, 6 | obšil in nakinčal. Zdaj jih nosijo pred Božičem nazaj
9 1, 7 | oguljene ali petične, pa ste jih prinesli nove in prazne.
10 1, 7 | na debelo. Kakor žira smo jih imeli. ~Žagar. Minilo je.
11 1, 10| takšnega. Nikar se ne boj. Veja jih je malo udarila, ko smo
12 2, 4 | Kaznovali so me že, naj jih sam vrag! Pri nas imamo
13 2, 5 | tvoje besede. Napil sem se jih, vidiš. Oj, tudi jaz pojdem
14 2, 5 | obilno. ~Amerikanec. Plačajo jih, prijatelj! Plačajo, da
15 2, 6 | po prsih, stisne pesti in jih strese pred seboj.) To,
16 3, 2 | desetih letih, kakor se jih je zdaj v dveh mesecih.
17 3, 2 | Dvanajsto boš dobil, enajst jih imam naročenih pred teboj. ~
18 3, 3 | zgodila velika nesreča. Lani jih je skoraj potrlo, zdaj pa
19 3, 3 | pa silijo v Ameriko. Tam jih lahko dohiti se večja nesreča. ~
20 3, 4 | svetu in da se vrnem. ko jih zaslužim dvajsettisoč. ~
21 3, 4 | Ameriko ... Zapeljal si jih. ~Amerikanec. Ako hočeš,
22 4, 2 | načrti in vsi upi, devet jih pogine. Če bodete vi eden
23 4, 2 | Človeka srce boli, a podučiti jih ne moreš. ~Žagar. Ni vsak
24 4, 4 | štiridesetih letih, kar jih šivam. Prvo torbo vsakemu
25 4, 8 | Bogom, otroci! (Poljublja jih.) Pridni bodite! Bom že
26 4, 9 | ženska, kaj ste ob pamet. Saj jih nismo devali v grob! Jaz
27 4, 9 | Torbarček. Odšli so. Bog ve, če jih še kdaj vidim. Star sem
28 4, 9 | Pa so odšli, na. Škoda jih je. Dobri pivci so bili.
29 4, 10| so! Oh! (Molk.) In vi ste jih pustili?! (Molk.) Ve žene
30 4, 10| pustili?! (Molk.) Ve žene ste jih pustile, da so odšli?! Ha
31 4, 10| Ha ha! (Molk.) Zakaj ste jih pustili?! Zakaj, vprašam?! (
32 4, 10| se na kolena.) Zakaj ste jih pustili?! Nikoli več, nikoli
33 4, 10| Nikoli več, nikoli več jih ne bo! (Zahrope, zakašlja.)
|