Dejanje, Prizor

 1   1, 4 |     videli. Sreča, da je bil moj ranji mož toliko pameten
 2   1, 4 |      ne bi imela rada, ko je moj edini. Ampak poslušati mora.
 3   1, 5 |     pride s praznimi rokami. Moj se je pred štirimi leti
 4   1, 10|      joj, kako smo nesrečni, moj Bog! (Zaihti.) ~Lojz. Nikar
 5   1, 10|         Ančka zajoka glasno. Moj Bog, zakaj?! Saj nisem ničesar
 6   2, 3 |      bi bil vesel, če bi bil moj Matijče tak, kakršen je
 7   2, 4 |     kakšnim veseljem! ~Tona. Moj bog, moj bog! Samo da te
 8   2, 4 |    veseljem! ~Tona. Moj bog, moj bog! Samo da te ni strah
 9   2, 4 |    bilo pa vseeno, če bi šel moj mož v Ameriko, samo da bi
10   2, 5 | platnene. In nisem bil kmet. Moj oče je bil gostač in je
11   2, 5 |    brzdajo pozemeljske moči, moj mozeg kraljuje nad vsem!
12   2, 5 |     tisoč milj daleč slišijo moj glas, in moj glas gre pod
13   2, 5 |   daleč slišijo moj glas, in moj glas gre pod morskimi vodami,
14   3, 1 |    škarpe sem te vlekla, oh, moj Bog! ~Torbarček. Pa kaj,
15   3, 1 |       To je križ s pijancem, moj Bog! ~Torbarček se zavali
16   3, 1 |     je umrl nekje za plotom, moj pa je umrl kristjansko,
17   3, 3 |   Lojz. Zakaj se tako bojiš, moj Bog! Pa kaj je to, če greš
18   3, 3 |     ne koristi. Oba pojdeta, moj Bog! (Vrže se mu okoli vratu
19   3, 3 |   vratu in zajoka.) Ti ljubi moj, ti ljubi moj! Najina ljubezen
20   3, 3 |       Ti ljubi moj, ti ljubi moj! Najina ljubezen nima srečne
21   3, 4 |  žalostne čase? ~Amerikanec. Moj Bog, takrat sem vam povedal,
22   3, 4 |      prisrčno, čeprav je bil moj ubogi oče nevarno bolan
23   3, 4 |  Amerikanec razburjen, vroč. Moj Bog, koliko let sem sanjaril
24   3, 6 |     da ostanem tako! ... Oh, moj Bog, zakaj sem ti verjela?! ~
25   3, 6 |       Odide.) ~Metka vstaja. Moj Bog, pustil me je! Odšel
26   4, 3 |    Ali je meni hudo, ljudje! Moj Bog, moj Bog, kaj bo! (Joka.) ~
27   4, 3 |  meni hudo, ljudje! Moj Bog, moj Bog, kaj bo! (Joka.) ~Tona.
28   4, 9 |     in dosegel. Razvajen je, moj sinko! Pa misli, da ni.