Dejanje, Prizor

 1   1, 1|     se pritožujejo. Bral sem, vidiš ... ~Dolenčevka. Bral, hm ...
 2   1, 3|    sem spokorjen grešnik, saj vidiš. Ne kartam, ne pijem, čeprav
 3   1, 5|   Hvalim, stara moja, hvalim. Vidiš, tebe pa mojo torbo, to
 4   1, 6|  menoj?! Kdo ga prosi! ~Tona. Vidiš, vidiš, je pa le res, kar
 5   1, 6|       ga prosi! ~Tona. Vidiš, vidiš, je pa le res, kar pravijo ... ~
 6   1, 7|       bi ne?! ~Kregar. Ali jo vidiš, kakšna je! Kakor jabolko,
 7   1, 7|     Kregar. Dota, he, he! Saj vidiš, kakšno doto sem letos zaslužil! (
 8   1, 7|      takrat, ko si bil vojak. Vidiš, kako si neumen! Kako lepo
 9   1, 7|   Bomo videli! ~Pečarica. Saj vidiš! ~Košir pozdravlja ženo.
10   1, 9|     brez Dolenčevke. ~Dolenc. Vidiš, Lojz, kakšno mater imaš.
11   1, 9|       zasluzi. ~Pečarica. Saj vidiš, kako se zasluži ... Poizkusil
12   1, 9|     bi jo le dobil. To vzemi, vidiš. ~Lojz. Eh, mati, kaj se
13   2, 1| plesat. ~Metka. Ne morem, saj vidiš, da imam tukaj posla. ~Matijče.
14   2, 3|       dninah, kaj ne? Ha, ha! Vidiš zato prašam. Če se boš ti
15   2, 3|     nisem za take marnje. Saj vidiš, da šale zbija. ~Pečarica.
16   2, 5|      Ta gospod je Amerikanec, vidiš. Kmet je bil kot mi. Irhaste
17   2, 5|     zaveš, kaj je to: človek! Vidiš tovarne, železnice, mostove,
18   2, 5|     besede. Napil sem se jih, vidiš. Oj, tudi jaz pojdem odtod.
19   3, 2|    treba. ~Torbarček. In jaz, vidiš, delam amerikanske torbe.
20   3, 2| Torbarček sede zopet na klop. Vidiš, zdaj mi je bolje. Ujezil
21   3, 3|     odidejo naprej. Sem sedi, vidiš! (Sede na klop in jo potegne
22   3, 3|  vesel, a meni je jako težko, vidiš. ~Lojz. Oh, Ančka, ko pridem
23   3, 3|        nikar! Rajši me pusti. Vidiš, tudi moja mati pravijo,
24   3, 3|       pogreb. To mi je rekla, vidiš. ~Lojz. Oh, kolikokrat se
25   3, 3|           Nekaj hudobnega je. Vidiš, že je iztegnilo svoje roke
26   4, 3|     sirota! ~Košir Torbarčku. Vidiš, letos sem tudi jaz pri
27   4, 8|       fant, jako neumen! Tam, vidiš, tam pri peči so tvoje ropotije.