Dejanje, Prizor

 1 Oseb  |          Žimovka, njegova žena.~Zavrle, kolar.~Zavrletovka, njegova
 2   1, 7|      Žagar, njegov sin Matijče, Zavrle, Žima, čevljar Košir, kmet
 3   1, 7|       zaslužiš pa nič z njimi. ~Zavrle pozdravlja ženo. Taka je,
 4   1, 7|         je pa tako zgodilo ... ~Zavrle. Najrajši bi se obesil,
 5   1, 7|         pri nas miru pri hiši. ~Zavrle. Tako, popili smo, zdaj
 6   2, 1|       gostje, med njimi: Žagar, Zavrle, Košir in Pečarjev Lojz. ~
 7   2, 2|    tukaj pri nas dreto vlečem. ~Zavrle. Če bi imel denar, pa bi
 8   2, 2|      Dva fanta pa še odtvegam. ~Zavrle. Tam se lepo zasluži, pravijo. ~
 9   2, 3| Pregosto je. Naj malo iztrebi. ~Zavrle. To bo pa spet denarja! ~
10   2, 4|           Amerikanec. Pet let. ~Zavrle. Kdo pa naj gre tja? Kakšen
11   2, 4|    pijan človek ni za Ameriko. ~Zavrle. Ali si jo slišal?! ~Torbarček.
12   2, 4|      roke, to edino velja tam. ~Zavrle. Lepo je v taki deželi. ~
13   2, 4|      berač, si berač za večno. ~Zavrle. To je pa res; od rojstva
14   2, 5|       tretja zima se izjalovi. ~Zavrle. V Ameriko pojdemo. ~Žima.
15   2, 5|        pri nas. Vsak dan meso. ~Zavrle. Meso? Pri nas smo kruha
16   2, 5|       krvi, ljudje, verjemite! ~Zavrle pristopi. Tudi jaz pojdem.
17   2, 5|       Mi smo Amerikanci! ~Lojz. Zavrle. Žima. Amerikanci smo! Ura! ~
18   2, 6|     sreče! – Doma je najlepše! ~Zavrle. Če je človek sit, da. ~
19   4, 3|          Žimovka, trije otroci, Zavrle in Zavrletovka, čevljar
20   4, 3|   Torbarček z Alenčico. Žima in Zavrle sta oblečena na pot v črno,
21   4, 4|        Žagar, in ti Žima, in ti Zavrle! (Pije.) ~Torbarček. Srečno
22   4, 5|        kjer sede Žagar, Žima in Zavrle.) Malo vina mi dajte! Da
23   4, 8|       na nas! Nikar ne pozabi! ~Zavrle. Ne pozabim. ~Zavrletovka.