Dejanje, Prizor
1 Oseb | in otroci. ~Prvo dejanje se vrši pred Božičem, drugo
2 1 | DEJANJE~Zima je. Večeri se že. V Dolenčevo krčmo, ki
3 1 | ženske in otroci. Stiskajo se okoli peči. Zadaj so vrata
4 1, 1 | prihaja iz kuhinje. Ali se tebi lepo godi, mož! Jaz
5 1, 1 | bo z njimi letos. Mučim se in mučim, pa nič! ~Dolenc.
6 1, 1 | časi povsod. Še po knjigah se pritožujejo. Bral sem, vidiš ... ~
7 1, 1 | tebe in dva sina, pa ste se dosti odpočivali. Samo jaz
8 1, 1 | dosti odpočivali. Samo jaz se peham od zore do mraka. ~
9 1, 1 | pošto. Joško je pisal, da se jima obema slabo godi pri
10 1, 1 | prihranil počen groš za silo. To se vidi – tvoja kri! Jaz samo
11 1, 1 | Pojdi, pojdi pa naloži se eno klado v peč. Ljudje
12 1, 1 | bodo prišli s pota. Vsak se rad ogreje. ~Dolenčevka.
13 1, 1 | ogreje. ~Dolenčevka. Danes se ne bodo mnogo greli, bos
14 1, 1 | mnogo greli, bos videl. Če se pride pred Božičem domov,
15 1, 1 | ni denarja v žepu, da bi se greli v krčmi. Tako je.
16 1, 2 | ni. Velik sneg je, težko se hodi. In pa daleč smo od
17 1, 2 | hodi od doma, letos. Res se prinese stopetdeset, dvesto
18 1, 2 | zaslužijo ničesar. Živeti se mora, a brez groša še ovsenjaka
19 1, 2 | ne morejo hoditi. Živelo se bo do smrti, kakor se bo. ~
20 1, 2 | Živelo se bo do smrti, kakor se bo. ~Dolenc. Če se spomnim
21 1, 2 | kakor se bo. ~Dolenc. Če se spomnim kako je bilo včasih!
22 1, 2 | denarja kakor smeti in pilo se je ... Ali zdaj bi bilo
23 1, 2 | je. Preposkočna sta. Jaz se čudim. Zakaj vaša Neža je
24 1, 2 | človek malo v šolah, pa se ga prime ... ~Dolenc. Kaj
25 1, 2 | imam. Ali vroča kri, to je. Se bodeta že vgnala tudi ona
26 1, 3 | že čakat. ~Tona. Spodobi se. ~Dolenčevka. Saj se ne
27 1, 3 | Spodobi se. ~Dolenčevka. Saj se ne gledata preveč rada z
28 1, 3 | pretepa ... ~Tona. I, vse se govori. Ampak jaz mislim,
29 1, 3 | koristneje bi bilo že, če bi se moški obračali, kakor bi
30 1, 3 | sta sinova začela. Lahko se postavljaš, lepa sinova
31 1, 4 | da vidim čim prej, kako se mu je njegova trma obnesla,
32 1, 4 | ha! Prav vesela sem, da se mu je tako slabo izplačalo.
33 1, 4 | Mojemu Lojzu privoščim. Kako se je postavljal! In vse zaradi
34 1, 4 | pametna ko on. Nu, ali on se bo se ugnal. In morda se
35 1, 4 | ko on. Nu, ali on se bo se ugnal. In morda se kmalu. ~
36 1, 4 | se bo se ugnal. In morda se kmalu. ~Tona. Mislite? On
37 1, 4 | Prijazna sem z njim, ne kregam se. Le to sem rekla: Gostačeva
38 1, 4 | bo s tem napravil in kako se bom jezila ... Smejala sem
39 1, 4 | bom jezila ... Smejala sem se. ~Dolenčevka. O ne, on je
40 1, 4 | prinesel kaj pod palcem, pa bi se bil oženil z Ančko in odšel
41 1, 4 | govori. Naj ima veselje. Se bo že naveličal. Ko bo videl,
42 1, 4 | naveličal. Ko bo videl, da se denar ne pobira na cesti,
43 1, 5 | torb čakam. Ej, škoda, da se vračajo tako hitro. Preveč
44 1, 5 | tako hitro. Preveč nove se bodo vrnile. Pred Božičem,
45 1, 5 | krajcarja. Še ob zdravje bi se pripravil, če bi ostal.
46 1, 5 | naj bo rajši doma. Kuhalo se bo slabo, ali nekaj boba
47 1, 5 | ponje pisal. (Jokavo.) Kako se bo pri nas živelo to zimo,
48 1, 5 | sam Bog ve! ~Tona. Čudim se, da jih še ni. ~Dolenčevka.
49 1, 5 | po vaseh. ~Tona. Spomladi se pripeljejo na vozeh in z
50 1, 5 | imajo denar, pred Božičem pa se pride s praznimi rokami.
51 1, 5 | pride s praznimi rokami. Moj se je pred štirimi leti vrnil
52 1, 5 | treba pustiti vse in vrniti se sredi zime. ~Torbarček.
53 1, 5 | zime. ~Torbarček. Ko sem se jaz hodil proč, ni bilo
54 1, 5 | zim sem bil v šumah, pa se mi ni zgodilo kaj takšnega.
55 1, 6 | sedi in počakaj. Uh, ali se postavljamo. Zdaj pa ne
56 1, 6 | Zagarjevega Matijča. Govori se po vasi ... ~Metka. Dolgi
57 1, 6 | fletno dekle. Taka roba se lahko gleda. Tudi jaz sem
58 1, 6 | Če le tebe pogledam, pa se spomnim. Ti tudi nisi več
59 1, 6 | več tista Alenčica, ki sem se zanjo tepel s fanti. ~Alenčica.
60 1, 6 | drugo jesen. ~Dolenc. Zdi se mi, da gredo. (Odpre vrata
61 1, 7 | SEDMI PRIZOR~V sobo se drenjajo kmet Žagar, njegov
62 1, 7 | in široke žage, kakršne se rabijo v gozdovih. ~Žagar
63 1, 7 | ti kaj pošlješ za Božič, se je pa tako zgodilo ... ~
64 1, 7 | Zavrle. Najrajši bi se obesil, veš. Da pošten človek
65 1, 7 | pravica je na svetu! Drugi se pa mastijo in ne vedo kaj
66 1, 7 | pol litra slivovke, naj se napijejo na moje zdravje.
67 1, 7 | napijejo na moje zdravje. Da se bo vedelo, da sem podžupan.
68 1, 7 | Pridna punca si in postaviš se. Kar je res, je res. Zakaj
69 1, 7 | Matijče. Kaj bo, kadar se vam bo Metka omožila? Brez
70 1, 7 | težka! Pa mlada je še. Lahko se počaka. ~Matijče. Dajte
71 1, 7 | Pečarica sinu. Nu, daj, pokaži se, da vidim kako se postaviš!
72 1, 7 | pokaži se, da vidim kako se postaviš! Jaz sem ti prerokovala,
73 1, 7 | prerokovala, da bo tako. Ali se mi dobro zdi, da se ti je
74 1, 7 | Ali se mi dobro zdi, da se ti je tako obneslo! ~Lojz
75 1, 7 | fant. Grdo je to, mati, da se veselite. Drugi imajo otroke
76 1, 7 | nesreča je to velika, da se je cela zima tako izjalovila.
77 1, 7 | Pečarica. Nu, nu! Jaz se samo zate veselim, ne za
78 1, 7 | preveč ... Pretrgalo bi se. Zakaj ste mi pa pisali
79 1, 7 | rada te imam vseeno. Enkrat se boš že ukrotil. ~Lojz. Tega
80 1, 7 | potrpežljive krvi. Ampak poda se ti sekira in torba. Še skoro
81 1, 7 | si neumen! Kako lepo bi se nama godilo, če ne bi imel
82 1, 7 | Tona. Brez beliča pride, pa se še nekaj usaja ... Zakaj
83 1, 7 | pozabi! ~Tona. Kregal bi se rad, to vidim. Še roke mi
84 1, 7 | Pojdimo! Kasno je že. Večeri se. ~Torbarček. Tudi midva
85 1, 7 | bili boljši časi. Torbe so se drugače trgale. Vsako leto
86 1, 7 | kupiti drugo. Denarci so se služili na debelo. Kakor
87 1, 7 | politika ... (Pripravljajo se k odhodu.) ~Dolenčevka.
88 1, 7 | Dolenčevka. Pa ostanite se malo. Zakurila sem v peč,
89 1, 7 | Zakurila sem v peč, kar se je dalo, samo da bi bilo
90 1, 7 | bi bilo bolj toplo, da bi se lepše ogreli. Zdaj pa greste
91 1, 7 | Spomladi, po Veliki noči smo se drugače vračali. Kakor da
92 1, 7 | od ženitovanja. Plesalo se je in cvrlo; pilo in pelo.
93 1, 7 | Malo. (Hčeri.) Pojdi dekle, se še doma kaj pomenimo. ~Zavrletovka
94 1, 8 | je celo pot! ~Pečarica. Se boš malo ogrel z vinom. ~
95 1, 9 | vsaka taka, ne. Druga te se pogledala ne bi, če bi naredil,
96 1, 9 | ljubeznijo, veste. Zakaj bi se kregala. Čakam, to je najboljše.
97 1, 9 | Pečarica. To ti povem, dandanes se denar težko služi. A brez
98 1, 9 | brez denarja ni nič. Kako se bos ženil, če nimaš beliča.
99 1, 9 | Zdrav sem in delaven. Toliko se ze zasluzi. ~Pečarica. Saj
100 1, 9 | Pečarica. Saj vidiš, kako se zasluži ... Poizkusil si. ~
101 1, 9 | Lojz. To je slučaj. Enkrat se človek nameri na nesrečo,
102 1, 9 | vidiš. ~Lojz. Eh, mati, kaj se mučite! Saj sem vam povedal,
103 1, 10| Pečarica. He, he. Kaj se hliniš. Lojza si prišla
104 1, 10| lovit, pa ne očeta! Poznamo se. ~Ančka. Jaz nikogar ne
105 1, 10| krepki. ~Ančka. Zakaj ne? Kaj se jim je zgodilo? ~Lojz. Nič
106 1, 10| Lojz. Nič takšnega. Nikar se ne boj. Veja jih je malo
107 1, 10| kako mi je hudo! Drugi so se vrnili vsaj zdravi, četudi
108 1, 10| izpeljano! Saj vsa vas ve, kaj se je zgodilo tvojemu očetu,
109 1, 10| ti, ti, hinavka! Poberi se vun! Tu imaš, na tu! (Udari
110 1, 10| strinja, prenagli! Težko se bo popravilo to ... ~(Zastor
111 2 | zeleno in senčno. Ob strani se vidi kegljišče. Fantje kegljajo,
112 2 | kegljišče. Fantje kegljajo, se prepirajo, pogovarjajo in
113 2, 1 | viržinke in pero. Puši. Vstavi se in zavriska. Juh, danes
114 2, 1 | maraš. Ali slišiš? (Od daleč se sliši harmonika.) Pri Vrhovcu
115 2, 2 | videl. Zdaj nimaš groša; se za močnik ne, kam li za
116 2, 2 | mizi poleg Žagarja.) Saj se lahko k vam sede, spoštovani
117 2, 2 | Torbe in krtače. Ali preveč se me držijo, preveč! ~Dolenc
118 2, 2 | Košir. I, kaj praviš?! Meni se tudi zdi, da bi bilo bolje,
119 2, 2 | še odtvegam. ~Zavrle. Tam se lepo zasluži, pravijo. ~
120 2, 2 | me ne veseli. ~(Od daleč se zasliši trobenta.) ~Torbarček.
121 2, 2 | pravijo. ~Torbarček. Ne mudi se. Dvakrat bodo trobili, kakor
122 2, 3 | plačeval. Saj nisem kužna, da se mi tako umikaš. ~Torbarček.
123 2, 3 | Torbarček. Sprijaznite se. Kaj bo to. Midva z mojo
124 2, 3 | to. Midva z mojo Alenčico se še nisva sporekla. Bog ve,
125 2, 3 | Kje si jo pa pustil? Saj se je drugače vedno držiš za
126 2, 3 | vasi, ki nima dolga in ki se ji lepo godi. ~Pečarica.
127 2, 3 | Imam pa drugo pokoro. Sin se ženi pri gostačih. (Sinu.)
128 2, 3 | Pečarica. Vem, vem. Slabo se živi sinko ob dninah, kaj
129 2, 3 | ha! Vidiš zato prašam. Če se boš ti ženil, se bom pa
130 2, 3 | prašam. Če se boš ti ženil, se bom pa še jaz. ~Torbarček.
131 2, 3 | prijateljica, taki pogovori se ti ne podajo. ~Lojz. Plačat,
132 2, 4 | amerikanskimi čevlji na nogah, se obnaša kakor človek, ki
133 2, 4 | radi bi izvedeli, kako se pride v Ameriko. ~Amerikanec.
134 2, 4 | smo mi vsi, prijatelj. Pa se zasluži? ~Amerikanec. Zasluži.
135 2, 4 | pivo. ~Torbarček. V Ameriki se pije, haha! Kaj ne? ~Amerikanec.
136 2, 4 | Kaj ne? ~Amerikanec. Pije se. Ali pijan človek ni za
137 2, 4 | tvoje. Oh, ljudje, toži se mi po Ameriki, verjemite,
138 2, 4 | ljudje za tvoj grob, spomnijo se včasih na človeka ... Če
139 2, 4 | kamen vrgel v vodo. Potopi se, voda pa gre naprej ... ~
140 2, 4 | Drugačen zrak je tam. Ha, kako se tam vse giblje! In vse je
141 2, 4 | znaš in ne kako dolgo si se učil. ~Košir. Ta je pa pametna!
142 2, 4 | mene vprašal prej. Kaj sem se zato poročila s tabo, da
143 2, 4 | Vprašal bi te! Malo bi se oddehnil, tam v Ameriki.
144 2, 4 | so lepe, pravijo, in tam se lahko desetkrat ženiš. Če
145 2, 4 | tukaj pri nas Amerika, bi se s teboj že zdavnaj razporočil.
146 2, 5 | Vina nam daj! Hm, hm, kako se ti poda, glej. (Drugim.)
147 2, 5 | minilo. Vsaka tretja zima se izjalovi. ~Zavrle. V Ameriko
148 2, 5 | bilo morda res prav, če bi se človek upal. ~Torbarček.
149 2, 5 | človek upal. ~Torbarček. Ta se je upal, glej! Ta gospod
150 2, 5 | dvajsettisoč goldinarjev se že dobi kaj lepšega. ~Žagar.
151 2, 5 | tovarnah sem bil. Ko sem se naučil malo jezika, sem
152 2, 5 | sem. Ampak tam v Ameriki se drugače živi kot pri nas.
153 2, 5 | pošteno si oblečen. Ne vidi se ti v praznik na deset metrov,
154 2, 5 | delavci in dninarji. In vse se ščeperi eden pred drugim.
155 2, 5 | ljudstva, kakor mravljinec se zdiš samemu sebi. Vseeno,
156 2, 5 | če je ali ni. Pozneje pa se zaveš, kaj je to: človek!
157 2, 5 | zmagoslavje ti napolni srce, oči se ti vžgo in čudne moči ti
158 2, 5 | hočem, hočem! ... In vse se zgodi človeku. Kakor misel
159 2, 5 | kraja v kraj, v vetrove se upa, in kmalu je ne bo več
160 2, 5 | umiramo. In še kruha ne, se malo sreče ne prislužiš
161 2, 5 | celo življenje preden ste se trudili, preden ste okusili,
162 2, 5 | tvoje besede. Napil sem se jih, vidiš. Oj, tudi jaz
163 2, 5 | jaz pojdem odtod. Tesno se mi je zazdelo ta hip tukaj
164 2, 5 | so močni kakor levi, ki se upajo v zemljo in pod oblake.
165 2, 5 | slišali, mati! ~Pečarica se vzdigne. Ti hočeš v Ameriko,
166 2, 5 | tujca. To so pene. Zablišči se in razbline brez sledu.
167 2, 5 | da pojdeš pogledat, kako se živi drugod. Povsod težko,
168 2, 5 | pisal s Hrvaškega. Vrnil se bo tih in pokoren. Amerika
169 2, 5 | vole in krave ... Drugače se bo živelo kot danes. ~Žimovka.
170 2, 5 | šel dež. Brez krajcarja se boš vrnil, ali toliko pameti
171 2, 5 | bi spodil čez morje. Tam se bodete naučili, kaj je delo,
172 2, 5 | denar in kaj je človek. Tam se nauči zadnji delavec v enem
173 2, 5 | svoje življenje. ~(Oddaleč se sliši trobenta. Iz kegljišča
174 2, 6 | veselico? Čez četrt ure se bo pričelo. Zanalašč sem
175 2, 6 | gospod učitelj, o Ameriki se menimo. ~Lojz. V Ameriko
176 2, 6 | prijaznega človeka! ~Žima. Vrnili se bomo. Moramo proč odtod!
177 2, 6 | zakopani smo v dolgeh. Ne da se več živeti doma. ~Učitelj.
178 2, 6 | zapeljivih besed! (Obrača se k odhodu in odhajajoč na
179 2, 6 | domovina – domovina?! Ha ha! (Se vdari ob čelo pa po prsih,
180 3 | septembrska noč. Pot nad vasjo se je razcepila poleg kolovoznice
181 3 | redkimi smrekami. Na desno se začenja gozd, pot gre kvišku,
182 3, 1 | Torbarček poje opotekajoč se. Mi smo mi, mi smo mi, ki
183 3, 1 | Vsa proč sem že, kakor se s teboj mučim ... ~Torbarček.
184 3, 1 | Ameriko o Vseh svetih! (Se ustavi.) ~Alenka. Pojdi
185 3, 1 | morje. Enajst torb imam se naročenih. In še se bo kdo
186 3, 1 | imam se naročenih. In še se bo kdo izmislil, da pojde.
187 3, 1 | Ljudje pojdejo v Ameriko, pa se plačuje, pije. Juh! ~Alenka.
188 3, 1 | Sedi malo. Sem na klop, da se odpočijem. To je križ s
189 3, 1 | pijancem, moj Bog! ~Torbarček se zavali na klop. Kdo je pijanec,
190 3, 1 | pokažem, zlodej babji! (Zaleti se proti njej in jo opleta
191 3, 2 | Žima. Nedeljsko oblečeni se vračajo iz sosednje župnije,
192 3, 2 | Glejte, glejte, Torbarček se tepe s svojo Alenčico! ~
193 3, 2 | Alenčico! ~Žima. Kaj pa se je zgodilo, da ga je minila
194 3, 2 | gotovo je obseden! ~Košir. To se razume, da je! Vino ga je
195 3, 2 | Vino ga je obsedlo, to se vidi jasno! ~Torbarček.
196 3, 2 | župnij naokoli. Saj sta se hujša kot jaz in moja Tona! ~
197 3, 2 | govorijo o Ameriki. Cela jata se bo vzdignila jeseni. Pa
198 3, 2 | korajžo je to. ~Kregar. Dolgo se nabira ta korajža. Šele
199 3, 2 | korajža. Šele za Vse Svete se pripravljajo, a s korajžo
200 3, 2 | grošev čez zimo. ~Kregar. Vse se dolži. Toliko dolgov se
201 3, 2 | se dolži. Toliko dolgov se ni naredilo prej v desetih
202 3, 2 | prej v desetih letih, kakor se jih je zdaj v dveh mesecih.
203 3, 2 | zdaj v dveh mesecih. Veselo se živi na amerikanski račun.
204 3, 2 | Slovo jemljejo ljudje. Težko se misli na ločitev, Kar naenkrat
205 3, 2 | treba. Daleč je to. In težko se jemlje slovo. ~Kregar. Polovico
206 3, 2 | nobeden nič ne dela, kdor se odpravlja proč. Samo viržinke
207 3, 2 | ravnotako. ~Košir. Pripraviti se je treba. ~Torbarček. In
208 3, 2 | Štiri zime sem jo imel, pa se je obrabila. Zdaj bo treba
209 3, 2 | Amerikanec, ki je prišel sem in se nastanil v poštarjevi gostilni ...
210 3, 2 | po naših hribih. Naleze se ta bolezen. Samo "Amerika,
211 3, 2 | bi še sam šel. ~Košir. Da se je zvedelo o tem pred desetimi
212 3, 2 | starec, boter. Postavite se še. ~Košir. No dobro, ujna,
213 3, 2 | spet pri sebi ... Nikar se ne jezite. Vsak lonec enkrat
214 3, 2 | drugače dober ... Ampak, kar se mene tiče, jaz sem siv.
215 3, 2 | mi je bolje. Ujezil sem se bil. Ampak ti, Žima, si
216 3, 2 | prodal danes? Na žegnanjih se take reči rade prodajo. ~
217 3, 2 | ta je za seme. Ne spodobi se, da bi hodil torbar brez
218 3, 2 | je že noč. ~Žima. Nu, ti se je ne bojiš. ~Alenka svojemu
219 3, 2 | svojemu možu. Torej vzdigni se, pokora. Naj bo v božjem
220 3, 2 | imel toliko dela, jaz bi se skregal s teboj, ampak jaz
221 3, 2 | Žima. Pojdi, pojdi, mudi se mi domov. Jutri moram še
222 3, 2 | pasu in odhaja opotekajoč se. Poje:) Mi smo mi, mi smo
223 3, 3 | na Velesju! ~Lojz. Zakaj se tako bojiš, moj Bog! Pa
224 3, 3 | Ančka. Ne bodi tak! Ko se mi tako mudi domov! ~Lojz.
225 3, 3 | zdaj videti vsak dan. Da se te nagledam, ti prisrčno
226 3, 3 | srečna. In samo zakaj si se v to Ameriko zaveril! Tako
227 3, 3 | pri nas žalostno, kakor bi se nam bila zgodila velika
228 3, 3 | Ameriko. Tam jih lahko dohiti se večja nesreča. ~Lojz. Kakšna
229 3, 3 | Kakšna nesreča! Nesreči se ne skriješ, v zapečku te
230 3, 3 | ti, kako boš vesela, ko se bom vrnil! ~Ančka. Rajši
231 3, 3 | pojdem. Veš, Lojz, meni se zdi, da bom kmalu umrla. ~
232 3, 3 | Saj ne pomaga. Ali zdi se mi res tako, da bom umrla
233 3, 3 | je umrla Niklova Tinka, se mi je sanjalo ponoči, da
234 3, 3 | mogla. Srce me je bolelo. In se mi je sanjalo, da je prišla
235 3, 3 | vidiš. ~Lojz. Oh, kolikokrat se sanjajo človeku take stvari.
236 3, 3 | pojdeta, moj Bog! (Vrže se mu okoli vratu in zajoka.)
237 3, 3 | jokaš, zakaj si taka! Zakaj se bojiš? Saj sem dober, saj
238 3, 4 | originalen človek. In taki ljudje se morajo ljubiti, Ema! Ali
239 3, 4 | morajo ljubiti, Ema! Ali se spominjate onega Bregarjevega
240 3, 4 | bel sončnik. Takrat sem se zmislil, da bodete vi moja
241 3, 4 | sem spal po noči, učil sem se in mislil na vas. Nič več
242 3, 4 | v resnici! Smejala sem se prisrčno, čeprav je bil
243 3, 4 | da pojdem po svetu in da se vrnem. ko jih zaslužim dvajsettisoč. ~
244 3, 4 | pozabila. Zato torej ste se vrnili zdaj iz Amerike?
245 3, 4 | Amerikanec. O ne, prvi dan ko sem se vrnil, sem vam dejal, da
246 3, 4 | Amerikanec. Koliko drugih žensk se mi je ponujalo ... Izobraženih ...
247 3, 4 | Čestitam. ~Amerikanec. Zakaj se mi vi edina upirate? ~Ema.
248 3, 4 | dekle, jaz te ljubim! ~Ema se prepusti za hip njegovemu
249 3, 4 | Ema. Pustite me! (Iztrga se mu.) ~Amerikanec slabo in
250 3, 4 | smisla. ~Amerikanec. Naj se odloči ... Jaz te ljubim,
251 3, 4 | Jaz te ljubim, slišiš! Ali se res nič ne zgane v tebi,
252 3, 4 | podjetja ... Izpremenil se bo ves kraj, življenje bo
253 3, 4 | Ljubila sem ga, preden si se vrnil ti. Mirno in tiho
254 3, 4 | domišljav. Ne precenjujem se ali tudi ne podcenjujem!
255 3, 4 | Kakor roža si! Čez morje sem se vrnil zaradi tebe, golobica
256 3, 5 | Učitelj. Izletniki. Od daleč se čuje petje. ~Izletniki prihajajo
257 3, 5 | ljubi me, ali pa ne ... ~Ema se iztrga. Kaj se je zgodilo
258 3, 5 | Ema se iztrga. Kaj se je zgodilo z menoj?! ~Amerikanec.
259 3, 5 | vem! Ne, nečem! (Iztrga se mu in beži k družbi, ki
260 3, 5 | Slavko! Slavko! Zgrozilo se mi je! O! O! (Pade učitelju
261 3, 5 | Kaj ti je, dušica? Kaj se ti je zgodilo? ~Amerikanec.
262 3, 5 | odleglo. Neugodno mi je, da se je zgodilo to ravno v predvečer
263 3, 5 | Zaročnica? ~Učitelj. Ne čudite se, gospoda, temu prizoru.
264 3, 5 | zaročena in naravno je, da se je zatekla k meni. Dušica,
265 3, 5 | zatekla k meni. Dušica, umiri se! ~Glasovi. To je novo! Živela
266 3, 6 | Poje poltiho. Potem pa se dol naslonim, pri tebi prav
267 3, 6 | To si ti, vendar! Kasno se vračaš ... ~Matijče. Oho,
268 3, 6 | Metka. Moram. Ogiblješ se me ... ~Matijče. Ogibljem?
269 3, 6 | Matijče. Ogibljem? Zakaj bi se te ogibal? ~Metka. Sam veš.
270 3, 6 | govorila s teboj. Hitro si se izpremenil. ~Matijče. Vsako
271 3, 6 | bilo. ~Metka. O, in zakaj se vračaš tako kasno domov
272 3, 6 | Metka. Ti sam veš, kje se moraš ženiti! ~Matijče.
273 3, 6 | vasoval! I glej, ne dopadeš se mi več. ~Metka. Vseeno.
274 3, 6 | več. ~Metka. Vseeno. Zdaj se ti moram dopasti. Ali si
275 3, 6 | reci?! ~Matijče. Hotelo se mi je. ~Metka. Kaj mi nisi
276 3, 6 | rekel tega?! In zaklinjal si se, da me imaš rad. In pri
277 3, 6 | pri svoji ranjki materi si se zaveril, da me vzameš za
278 3, 6 | potrebujem denarja. Zmenila sva se z očetom, da se oženim še
279 3, 6 | Zmenila sva se z očetom, da se oženim še to jesen. Kmalu,
280 3, 6 | Pa ne zameri ... Manjka se drugih. Lahko boš dobila
281 3, 6 | kar hočeš ti. Danes sem se domenil pri Zakrajškovih
282 3, 6 | Velesjem. Dogovorili smo se za doto, še ta teden naredimo
283 3, 6 | bo kaj pomagalo. Smejali se ti bodo. ~Metka. Ne! ne!
284 3, 6 | Od srca te prosim, usmili se me! Ne boš se kesal. Jaz
285 3, 6 | prosim, usmili se me! Ne boš se kesal. Jaz bom dobra, pridna
286 3, 6 | Polnoletna si ... Pojdi! Vse se je polakomnilo za amerikanskimi
287 3, 6 | hočeš. To ima človek, če se peča z babami. (Odide.) ~
288 4 | burja, ki tuli čez hribe in se zaganja v okna. Pri Dolenčevih
289 4 | zaganja v okna. Pri Dolenčevih se shajajo Amerikanci na odhod.
290 4, 1 | moški doma. ~Dolenc. Saj se je šele oženil. Prvo zimo
291 4, 1 | rediti me, ampak za denar se le zdaj oglej, spomladi
292 4, 1 | jokala vaša mlada, ko so se vozili Hrvatarji pred štirinajstimi
293 4, 1 | cesti iz vasi. ~Žagar. Naj se joka. ~Dolenc. Tudi Kregar
294 4, 1 | Dolenčevka. I, glejte, kaj se ta Metka res ni premislila? ~
295 4, 1 | premislila? ~Žagar. Zakaj bi se premišljevala?! Korajžno
296 4, 1 | Branil ji je, ali vseeno se mu dobro zdi, da se dekle
297 4, 1 | vseeno se mu dobro zdi, da se dekle postavi. ~Dolenčevka.
298 4, 1 | postavi. ~Dolenčevka. Govorilo se je nekaj o vasem Matijču ...
299 4, 2 | ampak burja je taka, da sem se komaj vrnil čez hrib. Moram
300 4, 2 | komaj vrnil čez hrib. Moram se malo oddehniti. ~Dolenc.
301 4, 2 | Žagar. Čakam. Prehitel sem se od same korajže. ~Učitelj.
302 4, 2 | vse. In pa še bolje je, če se prej ko prej umaknemo kraški
303 4, 2 | Učitelj. Ej, drugod so se hujše burje. Tožilo se vam
304 4, 2 | so se hujše burje. Tožilo se vam bo po naši. ~Žagar.
305 4, 2 | jaz pa sem premlad, da bi se stisnil v kot. Dva gospodarja
306 4, 2 | gospodarja sta odveč, prav je, da se umaknem. ~Učitelj. Ko bi
307 4, 2 | umaknem. ~Učitelj. Ko bi se le v Ameriko ne umikali.
308 4, 2 | daleč, večja je vera, da se tam sreča v ceno zasluži.
309 4, 2 | začenjal življenje iznova, tako se mi zdi. Tako lepo in imenitno. ~
310 4, 2 | imenitno. ~Učitelj. Samo, če se ne varate! V Ameriki še
311 4, 2 | ne?! Ne pozabite, devetim se sanjajo vsi načrti in vsi
312 4, 2 | Amerikanec iz Kočevskega. Nisem se jaz samo denarja polakomnil,
313 4, 2 | svet bi rad pogledal preden se mi polomi hrbet in mi izpadejo
314 4, 2 | svetu ni bilo. Mnogo žuljev se je naredilo na mojih rokah
315 4, 2 | iz vse naše dežele. Nekaj se nas ponesreči, drugi životarijo,
316 4, 2 | vsake kvatre črn kruh ... To se pri nas doma zasluži. To
317 4, 2 | premalo! ~Učitelj. Ne bomo se pregovarjali. Na poti ste,
318 4, 2 | Vaši Ameriki! (Poslavlja se.) ~Žagar. Z Bogom, gospod
319 4, 3 | ravno tako razsajala, ko se je Peterlinov hlapec obesil,
320 4, 3 | Joka.) Uh, koliko sem se že najokala! ~Žagar. Zakaj
321 4, 3 | Ladje ne čakajo. Ko si se zglasil, moraš biti tam
322 4, 3 | bo na morju vihar ... Vsi se boste potopili. ~Žima. Ne
323 4, 3 | starcih. Doma sem ostal. Ampak se mi zdi, da bo dolgčas. ~
324 4, 3 | je žalostno, res. Težko se človek navadi na lenobo.
325 4, 4 | meni sedi. Do New Yorka se bomo skupaj vozili, potem
326 4, 4 | naše male bo strah. Radi se imejte vsi. Ne bom vas pozabila. (
327 4, 4 | teta lahko greste. Težko se bo hodilo po rebri nizdol
328 4, 4 | Počakala bom. Z drugimi se bom vrnila. Spodobi se,
329 4, 4 | drugimi se bom vrnila. Spodobi se, da sem pri tebi do zadnjega.
330 4, 4 | pri tebi do zadnjega. Boga se boj, Metka, pa bo vse dobro.
331 4, 4 | oba vun.) In spominjajte se me včasih! ~Torbarček dekletoma,
332 4, 4 | a kje so drugi? Polahko se shajamo. ~Zavrletovka. Mrači
333 4, 4 | shajamo. ~Zavrletovka. Mrači se že. Ko bi šli vsaj podnevi
334 4, 4 | moški smo. In če Bog da, se vidimo čez par let, zdravi,
335 4, 5 | fantov in mož. Za njimi se drenjajo ženske in otroci.
336 4, 5 | drenjajo ženske in otroci. Soba se napolni z ljudmi in s prtljago.
337 4, 5 | Mi iz našega konca smo se hitro vzdignili. Ali ko
338 4, 5 | In glejte, cela procesija se nas je nabrala. ~Žagar.
339 4, 5 | prišle vsaj do sem. Spodobi se. ~Žimovka. Jaz samo to mislim,
340 4, 5 | Vina daj ljudem, Dolenc, da se malo okrepčajo. Pot do postaje
341 4, 5 | in zdaj gremo. (Zamisli se. Spomni se preteklih časov,
342 4, 5 | gremo. (Zamisli se. Spomni se preteklih časov, nasloni
343 4, 5 | preteklih časov, nasloni se na svoj kovčeg in zaihti)
344 4, 5 | Pa doma ostani, Metka, se bo že živelo. ~Metka se
345 4, 5 | se bo že živelo. ~Metka se vzdigne. Ne, ne, ne morem.
346 4, 5 | bi bil rad med njimi. Zdi se mi, da ne odpuščaš rada. ~
347 4, 5 | kletve! ~Torbarček. Poznamo se. Hude besede ali medena
348 4, 6 | pripovedujejo. ~Pečarica. To se razume. Za nič. In to naj
349 4, 6 | strina, težko. ~Pečarica. E, se bo že vrnil. Saj sem mu
350 4, 6 | neumni glavi. ~Tona. Meni se pa dekle vendarle smili.
351 4, 6 | morem trpeti. Koliko sem se jezila zaradi nje, zadnji
352 4, 6 | zaropotajo vozovi. Mrači se.) ~Žagar. Aha, so že prišli!
353 4, 6 | Aha, so že prišli! Zdaj se pa lepo polahko poslovimo.
354 4, 7 | voznik. Ljudje božji, zdaj se pa vzdignite! ~Drugi voznik.
355 4, 8 | Pečarica. No, sem mislila, da se ti je pamet na bolje obrnila
356 4, 8 | doma. ~Lojz. Oh ne, ne bom se premislil. Ampak Ančka je
357 4, 8 | To vam povem, mati, če se Ančki kaj zgodi ... (Preteče:)
358 4, 8 | malo vina. In to veš, kadar se premisliš, samo piši ... ~
359 4, 8 | ljudje, zdaj pojdimo! Kaj se bomo obotavljali. Z Bogom,
360 4, 8 | Vrata ostanejo odprta. Zunaj se vidi na cesti v polutemi
361 4, 8 | lepše, ljubi moji! ~(Vsi se poslavljajo. Ženske in otroci
362 4, 8 | Lojz. Z Bogom, mati! Milo se mi je storilo. Mati, Ančka
363 4, 8 | jako bolna ... Toliko sem se korajžil na pot in zdaj
364 4, 8 | in zdaj me je strah. Če se Ančki kaj zgodi ... Mati,
365 4, 8 | Pa z Bogom, mati! Morda se vidimo kmalu. Ampak, če
366 4, 8 | vidimo kmalu. Ampak, če se Ančki kaj zgodi, me ne bo
367 4, 8 | Pečarica. Samo pojdi. Premislil se boš in spoznal boš, da sem
368 4, 8 | imela jaz prav. Eh, manjka se deklet! Ali to ti povem,
369 4, 8 | trenutek prazna. Odzunaj se sliši jok, klici, ropot.
370 4, 8 | odprta na iztežaj. Temni se jako.) ~
371 4, 9 | Dolenčevka, Košir in Torbarček se vračajo. Tona in Alenčica
372 4, 9 | glas. ~Tona. Ali potolaži se! Saj ni umrl. Ali se boš
373 4, 9 | potolaži se! Saj ni umrl. Ali se boš smejala današnjim solzam,
374 4, 9 | smejala današnjim solzam, ko se bo vrnil bogat in gosposki! ~
375 4, 9 | in edinec mi je odšel, pa se nisem zajokala. To ste ženske!
376 4, 9 | Dolenčevka ženskam. Malo se odpočijte, že še pridete
377 4, 9 | po zlato so šli, pravijo. Se že vrnejo. Tvoj mož je pameten
378 4, 9 | pameten in delaven, Žimovka! Se bo že preril do denarja.
379 4, 9 | mi bo pisal po denar. Naj se ukroti, naj! ~Dolenc in
380 4, 9 | botra, nikar! Ob zdravje se pripravite. Na otroke mislite
381 4, 10| Prejšnji. Ančka. ~Vrata se nagloma odpro in v sobo
382 4, 10| na istežaj odprta. Noči se. ~Ančka. Kje so?! (Ozira
383 4, 10| Ančka. Kje so?! (Ozira se okrog.) Kje so?! Ljudje
384 4, 10| na svojem mestu.) ~Ančka se dvigne in zakriči. Odšli
385 4, 10| Divja po sobi, dotakne se zdaj ene zdaj druge ženske
386 4, 10| Zapusti jo naglo. Ozre se naokoli. Z močnim glasom:)
387 4, 10| zatulijo. Otroci zakriče. Vse se zdrsne v strašni, preteči
388 4, 10| Odpahne Pečarico; zgrudi se na kolena.) Zakaj ste jih
389 4, 10| Umiram! ... ~(Ženske se zgroze, odmaknejo, obmolknejo,
|