Dejanje, Prizor

 1   1, 3 |          bil ti. A ti si še malo več kot muha. Sršen si, vražji. ~
 2   1, 6 |         se spomnim. Ti tudi nisi več tista Alenčica, ki sem se
 3   2, 5 | Izpočetka sem delal v rudokopih. Več kakor eno leto. Kakor živina
 4   2, 5 |  predaljne kraje. Nobene meje ni več zame nikjer na svetu. Hočem,
 5   2, 5 |        se upa, in kmalu je ne bo več moči na zemlji, ki ji človek
 6   2, 5 |     zadnji delavec v enem mesecu več, kot zna tu prvi kmet vse
 7   2, 6 |  zakopani smo v dolgeh. Ne da se več živeti doma. ~Učitelj. Sleherni
 8   3    |    razcepila poleg kolovoznice v več steza med redkimi smrekami.
 9   3, 2 |      Odzvonilo je za me. Nikamor več ne bom hodil. Še Hrvaško
10   3, 2 |         Še Hrvaško pustim. Nisem več za to. In dreta pa kopito
11   3, 3 |       zapisal. Ne pregovarjaj me več. Če bi ne šel zaradi tebe,
12   3, 4 |         se in mislil na vas. Nič več nisem bil bos, nosil sem
13   3, 5 |     jutri pojdem odtod in nikoli več ne bom okusil takih sentimentalnih
14   3, 6 |         I glej, ne dopadeš se mi več. ~Metka. Vseeno. Zdaj se
15   4, 8 |       kaj zgodi, me ne bo nikoli več. ~Pečarica. Samo pojdi.
16   4, 10|         ste jih pustili?! Nikoli več, nikoli več jih ne bo! (
17   4, 10|     pustili?! Nikoli več, nikoli več jih ne bo! (Zahrope, zakašlja.)