Dejanje, Prizor

 1 Oseb   |      Ančka, mlado dvajsetletno dekle.~Pečarjev Lojz, njen ljubi.~
 2   1, 6 |       Metka, močno, rdečelično dekle. ~Metka. Kaj jih še ni? ~
 3   1, 6 |        fant je in ti si fletno dekle. Taka roba se lahko gleda.
 4   1, 7 |       je. Malo. (Hčeri.) Pojdi dekle, se še doma kaj pomenimo. ~
 5   1, 9 |     boš doma, hlapce boš imel, dekle. Tvoja beseda bo kaj veljala
 6   1, 10|   Ančka. ~Ančka drobno in milo dekle, prikupljivega vedenja in
 7   2, 5 | Pečarici. ~Kregar. Kje je moje dekle?! Metka! Metka! ~Metka priteče
 8   3, 3 |        draga Ančka, ti si moje dekle! (Poljublja jo.) Za ves
 9   3, 4 |         Jaz te ljubim! Slišiš, dekle, jaz te ljubim! ~Ema se
10   4, 1 |       premišljevala?! Korajžno dekle je. Srečo bo našla v Ameriki.
11   4, 1 |  vseeno se mu dobro zdi, da se dekle postavi. ~Dolenčevka. Govorilo
12   4, 1 |     Denarja res nima, ali tako dekle ne treba dote. Takšnih je
13   4, 5 |        Pije.) ~Žagar. Hudo si, dekle! ~Torbarček. Hude sovražnike
14   4, 6 |       glavi. ~Tona. Meni se pa dekle vendarle smili. Tako tiha
15   4, 8 |     tudi njeno prtljago, prime dekle za roko in gre skozi vrata.
16   4, 8 |        če siliš v nesrečo. Ono dekle ni zate, verjemi. ~Lojz.