Dejanje, Prizor

 1   1, 5 |      bodo ženske! ~Zavrletovka. Kje bi vzele! Celo hišo otrok
 2   1, 9 |        E, vsak ve sam najbolje, kje ga čevelj žuli. ~Dolenc.
 3   2, 3 | sporekla. Bog ve, da ne. ~Tona. Kje si jo pa pustil? Saj se
 4   2, 5 |     sedejo k Pečarici. ~Kregar. Kje je moje dekle?! Metka! Metka! ~
 5   2, 5 |        našel tam, da boš vedel, kje je boljše, pri materi ali
 6   3, 6 |     Kakšne, prosim te?! ~Metka. Kje si bil? ~Matijče. Saj veš,
 7   3, 6 |      Metka razburjeno. Jaz vem, kje si bil. Pri Zakrajškovih
 8   3, 6 |        če?! ~Metka. Ti sam veš, kje se moraš ženiti! ~Matijče.
 9   4, 2 |   namenjeno. Mogoče bom poginil kje za tujim plotom kakor pes,
10   4, 4 |         greš, ali človek ne ve, kje ga čaka sreča. Morda je
11   4, 4 |        tudi tebe. ~Žagar. Na, a kje so drugi? Polahko se shajamo. ~
12   4, 6 |      robec na glavi) ~Žagar. In kje je ostal Lojz? ~Pečarica.
13   4, 10|        odprta. Noči se. ~Ančka. Kje so?! (Ozira se okrog.) Kje
14   4, 10|      Kje so?! (Ozira se okrog.) Kje so?! Ljudje božji, recite,
15   4, 10|           Ljudje božji, recite, kje so?! ~Vsi za trenutek obstanejo,