Dejanje, Prizor

 1   1, 2|        Velik sneg je, težko se hodi. In pa daleč smo od železnic. ~
 2   1, 2|      sem rekla svojemu, naj ne hodi od doma, letos. Res se prinese
 3   1, 5|     sem pisala svojemu, naj ne hodi domov, če je količkaj zaslužka.
 4   2, 3|      pravim. Postaven fant. če hodi drugam v dnino, namesto
 5   3, 3|    vedel. Ali tvoja mati vedno hodi za nama, pošilja ogleduhe
 6   3, 3|       iz tega nikdar sreče. Ne hodi proč od doma. ~Lojz. Ah,
 7   3, 3|        vrnil! ~Ančka. Rajši ne hodi, Lojz! Lojz, jaz te imam
 8   3, 3|     resnici jako, ali rajši ne hodi! Pusti me, pa vzemi drugo.
 9   3, 3| domačijo, srečen boš. Nikar ne hodi po tujem. ~Lojz. Oh, ti
10   3, 3|        vselej govoriš samo: ne hodi, ne hodi! Neumnost! Kaj
11   3, 3|      govoriš samo: ne hodi, ne hodi! Neumnost! Kaj bom delal
12   3, 3|    pojdete odtod. Ti, nikar ne hodi, nikar! ~Lojz. Kako si otročja!
13   3, 3|    vsak dan te bom prosila: ne hodi, ne hodi! Ko bi ti vedel,
14   3, 3|       bom prosila: ne hodi, ne hodi! Ko bi ti vedel, kako me
15   4, 3|     burja, burja! Človek komaj hodi. Pred petimi leti je ravno