Dejanje, Prizor

 1   1, 2|      Jaz in žena že. Ali sinova sta pri vojakih, in nobenemu
 2   1, 2|      pameti, to je. Preposkočna sta. Jaz se čudim. Zakaj vaša
 3   1, 2|     smehom. Eh, kaj bi, po meni sta. Jaz sem bil vesel fant. ~
 4   1, 3|       zakartal svoj čas, sinova sta pa po njem. Za nič kri! ~
 5   1, 3|    deset let. ~Dolenčevka. Zato sta sinova začela. Lahko se
 6   1, 3|      Dva falota! ~Dolenc. Tvoja sta ravno toliko kot moja. ~
 7   1, 7|         s teboj? ~Metka. V šoli sta. ~Matijče. Kaj bo, kadar
 8   3, 1|    prihajata od desne doli. Oba sta praznično oblečena. Ona
 9   3, 2| lahkomiselno pokvaril slave, da sta najmiroljubnejši zakonski
10   3, 2|       devet župnij naokoli. Saj sta se hujša kot jaz in moja
11   4, 1|    nekaj o vasem Matijču ... Da sta si bila dobra ... ~Žagar.
12   4, 2|   stisnil v kot. Dva gospodarja sta odveč, prav je, da se umaknem. ~
13   4, 3|        Alenčico. Žima in Zavrle sta oblečena na pot v črno,
14   4, 4|         Torbarček dekletoma, ki sta prišli z Metko. Kako ste