Dejanje, Prizor

 1   1, 5 |   živelo to zimo, to sam Bog ve! ~Tona. Čudim se, da jih
 2   1, 9 |  žgance jest. ~Lojz. E, vsak ve sam najbolje, kje ga čevelj
 3   1, 10| imela izpeljano! Saj vsa vas ve, kaj se je zgodilo tvojemu
 4   2, 3 |    se še nisva sporekla. Bog ve, da ne. ~Tona. Kje si jo
 5   2, 4 |      Jaz sem čevljar in vsak ve, da naredim čevlje za vsako
 6   3, 2 |       zdaj me srce boli. Bog ve, kako bo in če je prav,
 7   3, 3 |     govoril s tvojim očetom, ve, da sem pošten. ~Ančka.
 8   3, 3 |       da sem pošten. ~Ančka. Ve, kaj bi ne vedel. Ali tvoja
 9   3, 3 |      kakor pri nas?! ... Bog ve, kaj je to! Nekaj groznega
10   4, 2 |    zato grem. Pameten človek ve, da plug zarjavi, če ne
11   4, 4 |       da greš, ali človek ne ve, kje ga čaka sreča. Morda
12   4, 9 |     Torbarček. Odšli so. Bog ve, če jih še kdaj vidim. Star
13   4, 10|    ste jih pustili?! (Molk.) Ve žene ste jih pustile, da