Dejanje, Prizor

 1   1, 3|     Samo ne govori! Vsak ima svoje muhe, dokler je mlad. ~Dolenčevka.
 2   1, 6| strpela. Pa bi res rad videl svoje torbe. Tako lepo sem jih
 3   1, 7|  moje pameti. ~Lojz. Jaz sem svoje, mati. Tako je. Vsak ima
 4   1, 7|     Sem mislil, da bom videl svoje torbe še le o Veliki noči
 5   2, 5| nihče ne zahteva. Ko dovršiš svoje delo, si človek kakor vsak
 6   2, 5|      pred samim seboj. Mati, svoje pravice iščem. Dajte mi
 7   2, 5|     kot zna tu prvi kmet vse svoje življenje. ~(Oddaleč se
 8   2, 6|     Kaj bodete drugod iskali svoje sreče! – Doma je najlepše! ~
 9   3, 3|       Vidiš, že je iztegnilo svoje roke in ne bo vas pustilo.
10   3, 4|   amerikanskega potovalca od svoje prve romantične ljubezni.
11   3, 6|      zadosti! Povedal sem ti svoje, pusti me, da grem svojo
12   4, 2|      gospodari in da živi po svoje, jaz pa sem premlad, da
13   4, 4|    Sedla bom, boter. Samo da svoje ljudi odpravim. (Bratu.)