Dejanje, Prizor

 1   1, 5|  pri nas živelo to zimo, to sam Bog ve! ~Tona. Čudim se,
 2   1, 9|     jest. ~Lojz. E, vsak ve sam najbolje, kje ga čevelj
 3   1, 9|  Kako boš ženo redil, če še sam nimaš v kaj vgrizniti. ~
 4   2, 4| Kaznovali so me že, naj jih sam vrag! Pri nas imamo proste
 5   2, 5|     kakor da bi jo prodajal sam tako pod nič. ~Žimovka Pečarici.
 6   3, 2|  ranjca še živela, pa bi še sam šel. ~Košir. Da se je zvedelo
 7   3, 3|   da ne gre drugače, da sem sam svoj gospodar, če hočem
 8   3, 3|    sirota. Take ste ženske, sam strah in jok! Ali jaz te
 9   3, 6|    bi se te ogibal? ~Metka. Sam veš. Šest tednov že nisem
10   3, 6|  vračaš tako kasno domov in sam? ~Matijče. Kaj tebi mar?
11   3, 6| Matijče. In če?! ~Metka. Ti sam veš, kje se moraš ženiti! ~
12   3, 6| Pozabil sem. ~Metka. O, ti, sam vrag bi ne mogel biti hudobnejši!
13   4, 1|   zgoden. Prvi! ~Dolenc. In sam si prišel po tem vremenu.