Dejanje, Prizor

 1   1, 3|         obračali, kakor bi godle me. Jaz imam tri, zato to vem.
 2   1, 4|          je meni vse zapisal. Če me Lojz ne bo poslušal, ne
 3   1, 5|         Slabo bo za vse. Tudi za me, tudi zame. Malo žganja
 4   1, 7|          roke mi nisi dal, pa bi me že pretepal, kaj? In potem
 5   2, 1|   Matijče. Samo za teboj. Ali ti me ne maraš. Ali slišiš? (Od
 6   2, 2|         in krtače. Ali preveč se me držijo, preveč! ~Dolenc
 7   2, 2|      kegljaš, Lojz? ~Lojz. Danes me ne veseli. ~(Od daleč se
 8   2, 4|         dovoljenja. Kaznovali so me že, naj jih sam vrag! Pri
 9   2, 5|         otroci stradajo, dolgovi me bodo zadušili. Tam pa, v
10   2, 5|       kosa kruha ne zaslužim, da me je sram pred samim seboj.
11   2, 5|       priča, da sem mu dala, ker me je prosil. Naj gre. Jaz
12   3, 1|     tolažbo? Samo s teboj, baba, me je kaznoval Bog! ~Alenka
13   3, 1|        Na, samo jokaj, samo! Kaj me pitaš s pijancem, ko sem
14   3, 1|       Pomagajte! Pomagajte! Ubil me bo, živina divja! ~
15   3, 2|       kristjanski, skoro zadavil me je! Obseden je, o ti križani
16   3, 2|         smo naredili pismo, zdaj me srce boli. Bog ve, kako
17   3, 2|         sem siv. Odzvonilo je za me. Nikamor več ne bom hodil.
18   3, 2|          v božjem imenu. Ubil si me skoro, ampak jaz sem krščanska
19   3, 3|      menoj. ~Ančka. Nečem, da bi me vas zopet po nepotrebnem
20   3, 3|    pošilja ogleduhe k nam. Pusti me, to bo najbolje. ~Lojz jo
21   3, 3|         bomo tudi ukrotili. Radi me imajo, samo strašno so trmasti,
22   3, 3|       morje! Nikar, nikar! Rajši me pusti. Vidiš, tudi moja
23   3, 3|          zapisal. Ne pregovarjaj me več. Če bi ne šel zaradi
24   3, 3|         ali rajši ne hodi! Pusti me, pa vzemi drugo. Mati ti
25   3, 3|        Ančka. Slaba sem. V prsih me boli že dolgo. ~Lojz. Nikoli
26   3, 3|         mi je sanjalo ponoči, da me je prišla obiskat. Čuli
27   3, 3|       ali peti nisem mogla. Srce me je bolelo. In se mi je sanjalo,
28   3, 3|          Ančka. Oh, da veš, kako me je strah! Kako očetu prigovarjam,
29   3, 3|      kakor vse na svetu. In tako me je strah, da greš! Kaj ne,
30   3, 3|       hodi! Ko bi ti vedel, kako me je strah te Amerike! In
31   3, 4| Amerikanec. Jaz hočem vedeti, če me res ne ljubite? Absolutno
32   3, 4|        sem kravate in klicali so me za Ivana. ~Ema. Da, da,
33   3, 4|      prav tako je bilo. Ali čemu me spominjate na tiste neprijetne
34   3, 4|    Amerikanec. Oh, Ema! Poglejte me, kaj nisem dosegel mnogo?
35   3, 4|          nisem dosegel mnogo? Vi me poznate še od takrat, ko
36   3, 4|        poti kvišku. Ema, ljubite me! ~Ema. Vi zapovedujete? ~
37   3, 4|          ti, kako si ... Pustite me, pustite! Takoj! ~Amerikanec
38   3, 4|         Ti sladka! ~Ema. Pustite me! (Iztrga se mu.) ~Amerikanec
39   3, 4|   Amerikanec slabo in mehko. Kaj me res ne ljubiš, Ema? Emica,
40   3, 4|         Emica, kaj je mogoče, da me ti ne ljubiš? ~Ema gleda
41   3, 4|        pameti sem ... Omamila si me ... Pojdi z menoj, jutri! ~
42   3, 4|         moja, moja ... Reci, ali me zdaj ljubiš? Ali me ljubiš? ~
43   3, 4|          ali me zdaj ljubiš? Ali me ljubiš? ~Ema leži omamljeno
44   3, 5|      Meni pa vse jedno je, ljubi me, ali pa ne ... ~Ema se iztrga.
45   3, 5|       Nečem tega, nečem! Pustite me! ~Amerikanec. Ti me ljubiš! ~
46   3, 5|      Pustite me! ~Amerikanec. Ti me ljubiš! ~Ema. Ne vem! Ne,
47   3, 5|         Tako torej! Hm, pozabila me ne bo nikoli! (Pristopi
48   3, 6|         Matijče. Oho, Metka! Kaj me pa ti prestrezaš sredi noči?! ... ~
49   3, 6|        Metka. Moram. Ogiblješ se me ... ~Matijče. Ogibljem?
50   3, 6|          Taka sila mi je! Oženil me boš, da veš. Nečem, da ostanem
51   3, 6|     Metka. Kaj mi nisi rekel, da me boš vzel? Kaj nisi rekel
52   3, 6|           In zaklinjal si se, da me imaš rad. In pri svoji ranjki
53   3, 6|         materi si se zaveril, da me vzameš za ženo. Kaj ni res
54   3, 6|        tako, ko je prekasno! Kaj me ne razumeš?! Moraš me vzeti,
55   3, 6|        Kaj me ne razumeš?! Moraš me vzeti, slišiš! Prosim te,
56   3, 6|         lepo te prosim, ne pusti me tako. Oh, jaz sem te imela
57   3, 6|      Povedal sem ti svoje, pusti me, da grem svojo pot! ~Metka.
58   3, 6|        srca te prosim, usmili se me! Ne boš se kesal. Jaz bom
59   3, 6|        hvaležna. ~Matijče. Pusti me! Ne bodi sitna! ~Metka zdrsne
60   3, 6|          na kolena. Nikar! Nikar me ne uniči! Saj nisi tako
61   3, 6|         srca! Kaj naj počnem, če me pustiš?! Oče me bodo ubili. ~
62   3, 6|       počnem, če me pustiš?! Oče me bodo ubili. ~Matijče. V
63   3, 6|     rokah! Neumen bi bil. A zdaj me pusti. ~Metka. Ne, ne, jaz
64   3, 6|          vstaja. Moj Bog, pustil me je! Odšel je. Kaj naj zdaj
65   3, 6|      tukaj ... Uničena sem. Ubil me je ... Kaj je dejal?! Naj
66   4, 1|         skrbeti za kot in rediti me, ampak za denar se le zdaj
67   4, 2|       rokah in marsikakšna misel me je skrbela v moji kmetiški
68   4, 4|          vun.) In spominjajte se me včasih! ~Torbarček dekletoma,
69   4, 8|          korajžil na pot in zdaj me je strah. Če se Ančki kaj
70   4, 8|           če se Ančki kaj zgodi, me ne bo nikoli več. ~Pečarica.