Dejanje, Prizor
1 Oseb | bogata kmetica in vdova.~Kmet Žagar.~Njegov sin Matijče.~Metka,
2 1, 7| V sobo se drenjajo kmet Žagar, njegov sin Matijče, Zavrle,
3 1, 7| kakršne se rabijo v gozdovih. ~Žagar visok in močan možakar.
4 1, 7| nerodno, priti pred Božičem. ~Žagar. Prokleto, verjemi. Denar
5 1, 7| Dolenc. Ali bodete kaj pili? ~Žagar. Kaj bomo pili, ko ni denarja!
6 1, 7| sod upam, če hočete ... ~Žagar. Ni treba. Ampak sramota
7 1, 7| Taki časi so to, glejte, da Žagar na vero pije. (Toči.) Na
8 1, 7| Kakor žira smo jih imeli. ~Žagar. Minilo je. Zdaj so žulji
9 1, 7| Zdaj pa greste tako hitro. ~Žagar. V adventu ni cvenka in
10 2, 1| mize gostje, med njimi: Žagar, Zavrle, Košir in Pečarjev
11 2, 2| spoštovani gospod podžupan? ~Žagar. Sedi! Ali neslan nikar
12 2, 2| Torbarček. Zakaj pa? ~Žagar. Kravo sem prodal v nič.
13 2, 2| Prestari smo. To je za fante. ~Žagar. Kaj prestari! Dva fanta
14 2, 2| nobel, vino pa za nič. ~Žagar. Zakaj bi ne šli pogledat?!
15 2, 3| tudi vsak pri drugi mizi. ~Žagar. Ne bodi otročja! Jaz bi
16 2, 3| pilano smreke na Zalesju. ~Žagar. Na Zalesju?! Fij! To je
17 2, 3| danes mi pa je. Ali ti, Žagar, ti bi lahko poprašal. ~
18 2, 3| ti bi lahko poprašal. ~Žagar. Na, jaz nisem za take marnje.
19 2, 3| dostikrat resnica. Ha, ha! ~Žagar. Veš, prijateljica, taki
20 2, 4| bodete pa kaj povedali! ~Žagar. Da; radi bi izvedeli, kako
21 2, 4| Zdrav, močan in pogumen. ~Žagar. To smo mi vsi, prijatelj.
22 2, 4| veste, gospod Amerikanec. ~Žagar. Da, to je res. Pri nas
23 2, 5| se že dobi kaj lepšega. ~Žagar. Dvajset tisoč?! In v petih
24 2, 5| človek ne bo zapovedoval. ~Žagar. Sakra, tudi jaz pojdem
25 2, 5| in srce je močno za vse. ~Žagar vstane. Lepo govoriš, Amerikanec!
26 2, 5| Nekakšen teater bo tam. ~Žagar. Mari nam veselica! Mi smo
27 2, 6| opozorim. Lepo bo. Pojdimo! ~Žagar. Kaj nam bodo te otročarije!
28 2, 6| Če je človek sit, da. ~Žagar. Kaj bomo doma?! Naša vas
29 4 | svetlobe. ~V krčmi sedi Žagar, oblečen po mestno, v suknjenih
30 4, 1| PRVI PRIZOR~Žagar. Dolenc. Dolenčevka. ~Žagar.
31 4, 1| Žagar. Dolenc. Dolenčevka. ~Žagar. Zgoden sem, zgoden. Prvi! ~
32 4, 1| spremila ali pa dekla. ~Žagar. Zakaj?! Rekel sem, naj
33 4, 1| ti je odšel na Hrvaško? ~Žagar. Nekam mora. V naših krajih
34 4, 1| doma pri mladi ženici. ~Žagar. Saj bi bil skoro ostal,
35 4, 1| po naši cesti iz vasi. ~Žagar. Naj se joka. ~Dolenc. Tudi
36 4, 1| Dolenc. Tudi Kregar je šel. ~Žagar. Vsi, samo mi Amerikanci
37 4, 1| Dolenčevka. Dosti vas bo. ~Žagar. Dva polna voza. In še dekleta
38 4, 1| Metka res ni premislila? ~Žagar. Zakaj bi se premišljevala?!
39 4, 1| Da sta si bila dobra ... ~Žagar. Prazne besede. Ne bi jo
40 4, 2| prosim. – O, vi ste tu, Žagar?! Aha, danes gredo Amerikanci
41 4, 2| pot. Čakate na druge, ne? ~Žagar. Čakam. Prehitel sem se
42 4, 2| Slabo vreme boste imeli. ~Žagar. Nič zato. Navajeni smo
43 4, 2| Tožilo se vam bo po naši. ~Žagar. Mogoče. Mogoče tudi ne. ~
44 4, 2| ste pameten človek ... ~Žagar. Ravno zato grem. Pameten
45 4, 2| umikali. Predaleč je to. ~Žagar. Blizu ali daleč. Bolj ko
46 4, 2| komaj doseže malo uspeha. ~Žagar. Morda bom jaz tisti deseti. ~
47 4, 2| vi eden od teh devetih? ~Žagar. Kakor je komu namenjeno.
48 4, 2| razočarani, kako zelo! Žal. ~Žagar. Vsak zase, gospod učitelj,
49 4, 2| podučiti jih ne moreš. ~Žagar. Ni vsak potreben poduka,
50 4, 2| Tudi doma je Amerika! ~Žagar. O, da, nezabeljeni žganci,
51 4, 2| Ameriki! (Poslavlja se.) ~Žagar. Z Bogom, gospod učitelj! ~
52 4, 2| nazaj v sobo. Že prihajajo, Žagar! Ne boste dolgo čakali! (
53 4, 3| TRETJI PRIZOR~Žagar, Dolenc, Dolenčevka, Žima,
54 4, 3| koliko sem se že najokala! ~Žagar. Zakaj ga plašiš ponepotrebnem! ~
55 4, 3| vsaj par dni počakali. ~Žagar. Ladje ne čakajo. Ko si
56 4, 4| Prijazna pot bo, ha, ha! ~Žagar. Oho, Metka! Sem mislil,
57 4, 4| škoda, dekelce, tudi tebe. ~Žagar. Na, a kje so drugi? Polahko
58 4, 4| vožnja bo v taki burji! ~Žagar. Bomo že prestali. O polnoči
59 4, 4| vsemi tremi.) Srečno pot, Žagar, in ti Žima, in ti Zavrle! (
60 4, 4| Brise si oči z roko.) ~Žagar. Kaj bi to, moški smo. In
61 4, 5| Ampak korajžni smo vseeno! ~Žagar. To bi bilo žalostno, če
62 4, 5| procesija se nas je nabrala. ~Žagar. Preveč žensk ste vzeli
63 4, 5| ne misli takih stvari! ~Žagar. Vina daj ljudem, Dolenc,
64 4, 5| Stopi k mizi, kjer sede Žagar, Žima in Zavrle.) Malo vina
65 4, 5| Prokleti naj bodo! (Pije.) ~Žagar. Hudo si, dekle! ~Torbarček.
66 4, 6| Popravlja si robec na glavi) ~Žagar. In kje je ostal Lojz? ~
67 4, 6| zaropotajo vozovi. Mrači se.) ~Žagar. Aha, so že prišli! Zdaj
68 4, 8| premisliš, samo piši ... ~Žagar vstane. In zdaj, preljubi
|