Dejanje, Prizor

 1 Oseb  |       Žagar.~Njegov sin Matijče.~Metka, njegova ljubica.~Kregar,
 2   1, 6|          sobo prihiti Kregarjeva Metka, močno, rdečelično dekle. ~
 3   1, 6|        močno, rdečelično dekle. ~Metka. Kaj jih še ni? ~Torbarček.
 4   1, 6|          Si prišla očeta čakat? ~Metka. Koga drugega?! ~Tona. I
 5   1, 6|           Govori se po vasi ... ~Metka. Dolgi jeziki. ~Tona. To
 6   1, 6|         bogato. On je za denar. ~Metka. Zakaj pa lazi za menoj?!
 7   1, 6|         le res, kar pravijo ... ~Metka. Nič ni res. Jaz ga še pogledam
 8   1, 7|        si ti tudi prišla čakat? ~Metka. Zakaj bi ne?! ~Kregar.
 9   1, 7|     Micka nista prišla s teboj? ~Metka. V šoli sta. ~Matijče. Kaj
10   1, 7|          Kaj bo, kadar se vam bo Metka omožila? Brez gospodinje
11   2   |           prihajajo in odhajajo. Metka je prišla pomagat Dolenčevima. ~
12   2, 1|          semenj! Veseli bodimo! ~Metka hiti od kegljišča sem. Ti
13   2, 1|     Matijče. Srček sem ti kupil, Metka! In bonbonov, lecta! Na
14   2, 1|       Ponuja ji polno prgišče.) ~Metka vzame in spravlja v žep,
15   2, 1|   razdelil, kaj? ~Matijče. Nič. ~Metka. Ne verjamem. Ti hodiš za
16   2, 1|           Pojdi z menoj plesat. ~Metka. Ne morem, saj vidiš, da
17   2, 1|          zatakne v gumbnico) Ti, Metka, nocoj pridem pod okno. ~
18   2, 1|          nocoj pridem pod okno. ~Metka hihita. Pod moje okno ne
19   2, 1|         Sem mislil, da si moja. ~Metka. Kdo bi ti verjel?! ~Matijče.
20   2, 2|      Metki. Dober dan, deklica! ~Metka. Dober dan. Danes je vroče.
21   2, 5|      Kregar. Kje je moje dekle?! Metka! Metka! ~Metka priteče s
22   2, 5|       Kje je moje dekle?! Metka! Metka! ~Metka priteče s kegljišča.
23   2, 5|      moje dekle?! Metka! Metka! ~Metka priteče s kegljišča. Kaj
24   3, 6|                     ŠESTI PRIZOR~Metka in Žagarjev Matijče. Metka
25   3, 6|       Metka in Žagarjev Matijče. Metka prihaja iz ozadja in skoči
26   3, 6|      skoči preko vrzeli na pot. ~Metka. Zdaj mora priti vsak čas.
27   3, 6|         la, la le la, la la ... ~Metka vstane in mu stopi na pot.
28   3, 6|        vračaš ... ~Matijče. Oho, Metka! Kaj me pa ti prestrezaš
29   3, 6|     prestrezaš sredi noči?! ... ~Metka. Moram. Ogiblješ se me ... ~
30   3, 6|          Zakaj bi se te ogibal? ~Metka. Sam veš. Šest tednov že
31   3, 6|        govorim s teboj na vasi. ~Metka. Na vasi, pred drugimi.
32   3, 6|    Matijče. Kakšne, prosim te?! ~Metka. Kje si bil? ~Matijče. Saj
33   3, 6|           Saj veš, na Velesjem. ~Metka. Kaj si delal tam? ~Matijče.
34   3, 6|      Matijče. Žegnanje je bilo. ~Metka. O, in zakaj se vračaš tako
35   3, 6|       tebi mar? Kaj izprašuješ? ~Metka razburjeno. Jaz vem, kje
36   3, 6|      ženitev. ~Matijče. In če?! ~Metka. Ti sam veš, kje se moraš
37   3, 6|          Morda pri tebi, ha ha! ~Metka. Pri meni, da. ~Matijče.
38   3, 6|           ne dopadeš se mi več. ~Metka. Vseeno. Zdaj se ti moram
39   3, 6|      fante ponoči loviti okoli? ~Metka. Taka sila mi je! Oženil
40   3, 6|       jaz ti ne morem pomagati. ~Metka. Ne moreš?! O, ti prokleti!
41   3, 6|       Matijče. Hotelo se mi je. ~Metka. Kaj mi nisi rekel, da me
42   3, 6|      morda je res. Pozabil sem. ~Metka. O, ti, sam vrag bi ne mogel
43   3, 6|    posestva. Tisoč goldinarjev. ~Metka. Kaj meni mari to?! Zakaj
44   3, 6|         storila?! ~Matijče. Nič, Metka, nič! Tako je prišlo, samoposebi.
45   3, 6|          dobila drugega ženina. ~Metka. Oh, zdaj govoriš tako,
46   3, 6|        ta teden naredimo pismo. ~Metka. O, in jaz bom ostala v
47   3, 6|          me, da grem svojo pot! ~Metka. Ti misliš, da te bom pustila!
48   3, 6|   pomagalo. Smejali se ti bodo. ~Metka. Ne! ne! to ni res! To ni
49   3, 6|        Pusti me! Ne bodi sitna! ~Metka zdrsne na kolena. Nikar!
50   3, 6|   dolarji, oče te bodo pustili. ~Metka. Pojdi ti. Jaz pojdem s
51   3, 6|        bi bil. A zdaj me pusti. ~Metka. Ne, ne, jaz te ne pustim.
52   3, 6|         peča z babami. (Odide.) ~Metka vstaja. Moj Bog, pustil
53   4, 1| Dolenčevka. I, glejte, kaj se ta Metka res ni premislila? ~Žagar.
54   4, 4|          ČETRTI PRIZOR~Prejšnji. Metka, dve njeni prijateljici,
55   4, 4| osemletna sestra in stara teta. ~Metka odpira vrata. Burja zatuli
56   4, 4|         bo, ha, ha! ~Žagar. Oho, Metka! Sem mislil, da te ne bo!
57   4, 4|      kuharic v Ameriki, ha, ha! ~Metka. Sedla bom, boter. Samo
58   4, 4|        do zadnjega. Boga se boj, Metka, pa bo vse dobro. Hudo mi
59   4, 4|         Morda je prav, da greš. ~Metka. Prav, prav, teta! (Zloži
60   4, 4|        bi vaju bilo za Ameriko! ~Metka. A mene ni? ~Torbarček.
61   4, 5|          na lojtrnicah bo zima. ~Metka popravlja svojo prtljago.
62   4, 5|            Teta. Pa doma ostani, Metka, se bo že živelo. ~Metka
63   4, 5|         Metka, se bo že živelo. ~Metka se vzdigne. Ne, ne, ne morem.
64   4, 5|         naliva. Samo pij, duša! ~Metka. Naj bo za slovo in za srečo.
65   4, 5|        mi, da ne odpuščaš rada. ~Metka. Samo, če moram. Tako odpuščanje
66   4, 8|     Košir mu pomaga.) Sem pojdi, Metka! Katero je tvoje? (Vzdigne
67   4, 8|         vratih nazaj.) Z Bogom! ~Metka poljubi teto in prijateljici.