45-konca | konce-peham | pel-snaha | snaho-zvoni | scepe-zvizg
Dejanje, Prizor
1501 2, 5 | sem mu dobra mati, ali za snaho nečem vsake. Nečem. Naj
1502 1, 2 | bi bilo najbolje, da bi snel smrečico nad vrati in jo
1503 1, 8 | srca. Ves moker si! ~Lojz. Snežilo je celo pot! ~Pečarica.
1504 2, 2 | pošte pozna. Pravijo, da jo snubi. ~Dolenc. Kaj je z njim? ~
1505 1, 7 | prvo v vasi. ~Dolenc. Cel sod upam, če hočete ... ~Žagar.
1506 4, 3 | bi bilo tako vreme! Kakor sodni dan je! Ko bi vsaj par dni
1507 1, 7 | Denar je potreben, kot sol. Spomlad bo prišla, davke
1508 4, 9 | se boš smejala današnjim solzam, ko se bo vrnil bogat in
1509 3, 5 | noči. A jutri bo jasen, sončen dan, in jaz pojdem na pot! (
1510 3, 4 | čeveljčke ste imela in bel sončnik. Takrat sem se zmislil,
1511 4, 3 | Tona. Nikar ne jokajte, soseda. Vse bo dobro. Kaj pa je
1512 1, 7 | pretepal, kaj? In potem pravijo sosede, da sem jaz kriva, če ni
1513 3, 2 | Nedeljsko oblečeni se vračajo iz sosednje župnije, kjer je bilo žegnanje. ~
1514 3, 4 | je ob nedeljah bos pasel sosedove krave na paši? Vi ste bili
1515 4, 6 | pusti in ne pusti iz mreže. Sovražim jo. Greh bi naredila zaradi
1516 4, 5 | ali medena usta. Nobenega sovražnika nimaš, vsi smo te imeli
1517 4, 5 | dekle! ~Torbarček. Hude sovražnike imaš, hehe! Jaz ne bi bil
1518 3, 4 | francosko slovnico. Malo sem spal po noči, učil sem se in
1519 2, 4 | rokah, dokler živi. Doma vsi spimo, zunaj, tam v svetu, v Ameriki,
1520 2, 5 | veste, da živite?! Tukaj spite in počivate celo življenje
1521 2, 5 | pojdite! Vse naše ljudi bi spodil čez morje. Tam se bodete
1522 1, 3 | nikar tako grobo. Jaz sem spokorjen grešnik, saj vidiš. Ne kartam,
1523 4, 4 | in izpusti oba vun.) In spominjajte se me včasih! ~Torbarček
1524 1, 7 | Denar je potreben, kot sol. Spomlad bo prišla, davke bo treba
1525 4, 5 | zdaj gremo. (Zamisli se. Spomni se preteklih časov, nasloni
1526 2, 4 | vedo ljudje za tvoj grob, spomnijo se včasih na človeka ...
1527 2, 3 | mojo Alenčico se še nisva sporekla. Bog ve, da ne. ~Tona. Kje
1528 4, 8 | pojdi. Premislil se boš in spoznal boš, da sem imela jaz prav.
1529 2, 2 | Saj se lahko k vam sede, spoštovani gospod podžupan? ~Žagar.
1530 3, 3 | šel zaradi sebe. Kakšno spoštovanje imaš tukaj pred samim seboj,
1531 4, 1 | Saj bi te bila lahko snaha spremila ali pa dekla. ~Žagar. Zakaj?!
1532 3, 3 | Pojdiva, dragica, pojdiva. Spremim te k vam domov. Bolna si,
1533 2, 3 | tako umikaš. ~Torbarček. Sprijaznite se. Kaj bo to. Midva z mojo
1534 1, 7 | Žagar. Ni treba. Ampak sramota je to, da moram piti merico
1535 3, 4 | nevarno bolan od skrbi in sramote. ~Amerikanec. In rekli ste
1536 3, 6 | O, in jaz bom ostala v sramoti! Vse bo kazalo za menoj.
1537 3, 3 | če bi vedela, kako sem srčen in pogumen. Ljubica moja,
1538 3, 3 | bodo prepisali domačijo, srečen boš. Nikar ne hodi po tujem. ~
1539 3, 3 | verjamem, da bova midva srečna. In samo zakaj si se v to
1540 3, 3 | moj! Najina ljubezen nima srečne zvezde! Nima! Jaz te imam
1541 3 | omejena s kamenito ogrado, v sredini je vrzel za živino. ~
1542 1, 10| vstane. Oče so ostali v Srednji vasi. Slaba pot je, pa niso
1543 1, 6 | Rod sva šla obiskat v Srednjo vas. Pri Grebenčevih imajo
1544 2, 5 | par otroških čevljev in srp, v drugi roki novo golido. ~
1545 1, 3 | si še malo več kot muha. Sršen si, vražji. ~Dolenc. Samo
1546 3, 2 | zdaj je prekasno. Sivih starcev ne marajo, sem slišal. ~
1547 4, 3 | letos sem tudi jaz pri starcih. Doma sem ostal. Ampak se
1548 3, 2 | slišal. ~Alenka. Saj niste še starec, boter. Postavite se še. ~
1549 1, 10| udarila, ko smo podirali neki stari hrast. ~Ančka. Za božjo
1550 4, 4 | Ameriko. Jaz pa ostanem doma. Starost je prišla name. (Natoči
1551 4, 7 | voznik. Konji ne morejo dolgo stati v takem dežju in v taki
1552 1 | krčmi so mize, klopi, po stenah slike. Soba je okajena,
1553 3 | poleg kolovoznice v več steza med redkimi smrekami. Na
1554 3, 6 | vsak čas. Slišala sem na stezi, kako je zaukal pri znamenju.
1555 1 | prihajajo ženske in otroci. Stiskajo se okoli peči. Zadaj so
1556 4, 2 | pa sem premlad, da bi se stisnil v kot. Dva gospodarja sta
1557 2 | Pred Dolenčevo gostilno stoje mize. Par dreves raste pred
1558 3, 1 | Alenka. Pojdi no, kaj stojiš! Noč je že. O, vseh pet
1559 1, 6 | Vedno avsaš take norije. Že stokrat sem pozabila vsega. (K drugim.)
1560 3, 3 | Lojz. Kam boš šla. Par stopinj pred nama so šli ljudje.
1561 4, 7 | PRIZOR~Prejšnji. Dva voznika stopita v sobo s dolgimi biči v
1562 4, 8 | Bogom, mati! Milo se mi je storilo. Mati, Ančka je jako bolna ...
1563 3, 4 | hočeš, ostanem tukaj. Vse storim, kar hočeš. O, jaz bom koristnejši
1564 4, 2 | životarijo, in vsak deseti ali stoti je imeniten, bogat, pameten. ~
1565 3, 1 | cesarskih postavah? Kdaj si stradala, kdaj vprašam? Zato je pijanec
1566 1 | vrata na cesto, na vsako stran vrat okno, na levo je peč
1567 4, 10| Skozi odprta vrata zija strašna in rjoveča noč.) ~(Zastor
1568 4, 10| zakriče. Vse se zdrsne v strašni, preteči grozi. Ona zopet
1569 4, 10| druge ženske in govori s strašnim glasom:) Zakaj? Reci! Reci!
1570 4, 8 | PRIZOR~Prejšnji. Lojz in Strehar, postaren mož, star približno
1571 1, 4 | postavljal! In vse zaradi tiste Streharjeve ... Prosim vas, gostačeva!
1572 4, 6 | ostal Lojz? ~Pečarica. K Streharju ga je vleklo še enkrat.
1573 2, 3 | Odkar sva vsak pod drugo streho, sva tudi vsak pri drugi
1574 4, 10| jo zgrabi za rame in jo stresa.) In ti tudi! Ti si ga tudi
1575 2, 6 | prsih, stisne pesti in jih strese pred seboj.) To, to, to
1576 2 | na kegljišče in nazaj ter strežeta gostom. Ob mizah sede ljudje,
1577 4, 6 | Torbarček. Težko vam bo, strina, težko. ~Pečarica. E, se
1578 4, 10| Reci! Reci! Reci! (Vsi strme nepremično vanjo. Čudna
1579 2, 5 | človeku. Kakor misel ga nosi stroj iz kraja v kraj, v vetrove
1580 1, 9 | petrolejevo svetiljko, ki visi pod stropom.) ~
1581 1, 6 | že tukaj, bova že še malo strpela. Pa bi res rad videl svoje
1582 1, 2 | Stara je kakih trideset let, suha in klepetava. Ježeš, al'
1583 1, 7 | Ali si ga videl osata! Suho je in zbadljivo! Če je mošnja
1584 4 | Poleg na klopi leži zimska suknja in palica. – Vsak Amerikanec
1585 1, 7 | debele ali kratke zimske suknje in v hlače irhovke ali pa
1586 4 | Žagar, oblečen po mestno, v suknjenih hlačah in z novim klobukom
1587 3, 6 | neusmiljen! ~Matijče jo sune od sebe, da pade na tla.
1588 3, 2 | ta korajža. Šele za Vse Svete se pripravljajo, a s korajžo
1589 3, 1 | dragih amerikanskih torb! Do Svetega Mihaela je še štirinajst
1590 1, 1 | ženske pa je v petek in svetek, v slabih in dobrih časih
1591 1, 9 | prižgal! (Prižiga petrolejevo svetiljko, ki visi pod stropom.) ~
1592 3 | TRETJE DEJANJE~Svetla septembrska noč. Pot nad
1593 2, 4 | za vsako nogo, špičaste, svetle in take na škrip, ali naši
1594 2, 6 | Mlad je, idealen, oblečen v svetlo letno obleko. Kaj pa je,
1595 4 | dan je, čemeren in brez svetlobe. ~V krčmi sedi Žagar, oblečen
1596 1, 7 | Mati, veste kaj bi vam svetoval: Nikar preveč ... Pretrgalo
1597 1, 7 | sekiro in večji ali manji sveženj. Nekateri imajo dolge in
1598 1, 1 | Jaz sem bila v hlevu pri svinjah. Nič ne bo z njimi letos.
1599 2, 4 | Ameriki je širok svet in svoboda. Tam so vsi enaki. ~Košir.
1600 2, 6 | daleč odtod drugačen svet, svoboden svet, ki ima kruha za vse,
1601 2, 5 | so vsi enaki. Bogata in svobodna zemlja je tam, vsakemu da
1602 1, 5 | Torbarček. Imam, bratec, imam. Svojih torb čakam. Ej, škoda, da
1603 2, 5 | malo sreče ne prislužiš s svojimi pestmi. ~Amerikanec. Kaj
1604 2, 4 | Kaj sem se zato poročila s tabo, da bom na stara leta brez
1605 1, 6 | lisičjo kozo in zajčjimi tačicami sem jih obšil in nakinčal.
1606 3, 6 | mogel biti hudobnejši! Zdaj tajiš! ~Matijče. Kaj kričiš nad
1607 4, 7 | ne morejo dolgo stati v takem dežju in v taki burji. ~
1608 2, 5 | gredo k Vrhovcu. Nekakšen teater bo tam. ~Žagar. Mari nam
1609 3, 6 | jesen. Kmalu, čez štiri tedne. In doto dam njim, da bodo
1610 3, 6 | ogibal? ~Metka. Sam veš. Šest tednov že nisem govorila s teboj.
1611 3, 2 | kaplan pred mašo. Ampak tejle ženski bom pokazal. Pomnila
1612 3, 4 | sadjerejo, na čitalnice in telovadbo ... Jaz pa, jaz pa bom dal
1613 2, 5 | bodi luč, da bodi dan v temi, in v tistem hipu zablešči
1614 4, 8 | Vrata so odprta na iztežaj. Temni se jako.) ~
1615 3, 2 | Glejte, glejte, Torbarček se tepe s svojo Alenčico! ~Žima.
1616 1, 6 | Alenčica, ki sem se zanjo tepel s fanti. ~Alenčica. Molči,
1617 2, 5 | malokdaj in malokdo zadene terno. ~Žima. Jaz pojdem tudi!
1618 1, 7 | natlaceno lovsko torbo, na rami tesarsko sekiro in večji ali manji
1619 1, 9 | sin gre na Hrvaško, trame tesat in koruzne žgance jest. ~
1620 4, 3 | lenobo. Drugi sekajo in tesejo po šumah, ti pa vasuješ
1621 3, 3 | ali pa bi bila ostala pri teti na Velesju! ~Lojz. Zakaj
1622 4, 8 | Z Bogom! ~Metka poljubi teto in prijateljici. Z Bogom! (
1623 2, 2 | sem. Ni beliča pri hiši. Težava je brez krajcarja. Lepa
1624 3, 2 | dober ... Ampak, kar se mene tiče, jaz sem siv. Odzvonilo
1625 2, 5 | s Hrvaškega. Vrnil se bo tih in pokoren. Amerika je kakor
1626 4, 6 | dekle vendarle smili. Tako tiha je, pohlevna. Bogata res
1627 4, 10| Nobenega ne! (Trenutek neme, tihe groze. Potem ženske zavrisnejo,
1628 4, 3 | možu. In ne pozabi na nas. Tine, prosim te lepo! Na otroke
1629 3, 3 | Zadnjič, ko je umrla Niklova Tinka, se mi je sanjalo ponoči,
1630 3, 4 | Amerike? V žepu imate dvajset tisočakov ... Zato mislite, da imate
1631 3, 6 | naj bo proklet, naj bo tisočkrat proklet! Nebesa! Bog! Slišiš –
1632 1, 6 | spomnim. Ti tudi nisi več tista Alenčica, ki sem se zanjo
1633 2, 5 | da bodi dan v temi, in v tistem hipu zablešči v čarobni
1634 2, 3 | Ničesar nisem kupovala. Ampak tistemu agentu sem prodala za Orselijevo
1635 1, 5 | da sem mu mogla poslati tistih deset goldinarjev, ki je
1636 2, 5 | tukaj?! Od vseh strani nas tišči nekaj nevidnega, trdosrčnega
1637 3, 6 | sune od sebe, da pade na tla. Na, dosti mi je tega javkanja!
1638 3, 4 | koristnejši temu ljudstvu tod, kakor tvoj učitelj, če
1639 1 | slike. Soba je okajena, toda prijazna, kakršne so vobče
1640 3, 1 | lase imam in koga imam v tolažbo? Samo s teboj, baba, me
1641 3, 1 | na! ~Alenka kriči. O ti, tolovaj! Pomagajte! Pomagajte! Ubil
1642 2, 3 | PRIZOR~Pečarica prihaja s Tono in Zavrletovko. Tona in
1643 1, 7 | dalo, samo da bi bilo bolj toplo, da bi se lepše ogreli.
1644 1, 7 | Ampak poda se ti sekira in torba. Še skoro bolj všeč si mi
1645 3, 2 | spodobi se, da bi hodil torbar brez torbe okrog. Ta je
1646 2, 5 | sem si malo pomogel. Po tovarnah sem bil. Ko sem se naučil
1647 4, 2 | drugod so se hujše burje. Tožilo se vam bo po naši. ~Žagar.
1648 1, 9 | Ali sin gre na Hrvaško, trame tesat in koruzne žgance
1649 4, 4 | prišla name. (Natoči vino in trči z vsemi tremi.) Srečno pot,
1650 2, 5 | Ameriki, praviš da plačajo trde pesti obilno. ~Amerikanec.
1651 3, 2 | obrabila. Zdaj bo treba nove in trdne. Za Ameriko ni vsaka. Lepo
1652 3, 2 | boljše od hrvaških, lepše in trdnejše. Malo dražje so res, ali
1653 1, 2 | Neža je imela od nekdaj trdo roko in vajeti je držala
1654 2, 5 | nas tišči nekaj nevidnega, trdosrčnega in hudobnega. Izžema nas,
1655 2, 5 | je pa še to minilo. Vsaka tretja zima se izjalovi. ~Zavrle.
1656 1, 7 | časi. Torbe so se drugače trgale. Vsako leto je bilo treba
1657 4, 4 | tako pred petindvajsetimi, tridesetimi leti. Pozneje vsaka tri,
1658 3, 4 | sem rekel, da imam samo tristo goldinarjev, ali da pojdem
1659 1, 4 | prej, kako se mu je njegova trma obnesla, ha ha! Prav vesela
1660 1, 4 | kmalu. ~Tona. Mislite? On je trmast kot Vi. Vaša kri, kaj bi
1661 3, 3 | me imajo, samo strašno so trmasti, a ko bodo videli, da ne
1662 1, 7 | godilo, če ne bi imel take trme. Jaz sem dobra, fant, jako
1663 2, 2 | zvonijo. ~Torbarček. Zato pa trobijo, da je razloček. ~
1664 2, 2 | Ne mudi se. Dvakrat bodo trobili, kakor k maši. ~Dolenc.
1665 4, 6 | Pečarica. Oh, jaz je ne morem trpeti. Koliko sem se jezila zaradi
1666 3, 4 | Ema. Iz ponosa ne! Ne trpim takih ljudi, kakor ste vi!
1667 1, 7 | kaj pomenimo. ~Zavrletovka trpko. Časa bomo imeli zadosti
1668 4, 3 | cerkev. Videl sem eno v Trstu. ~Žimovka. In če bo na morju
1669 2, 5 | življenje preden ste se trudili, preden ste okusili, kaj
1670 2, 5 | Ne verujem v besede tega tujca. To so pene. Zablišči se
1671 4, 2 | Mogoče bom poginil kje za tujim plotom kakor pes, ali če
1672 2, 6 | Kaj je tam v Ameriki?! – Tujina je tam! Vaš jezik vam bodo
1673 1, 10| vas ve, kaj se je zgodilo tvojemu očetu, samo ti da ne bi
1674 3, 3 | rekli! Saj sem govoril s tvojim očetom, ve, da sem pošten. ~
1675 2, 5 | tudi jaz pojdem tja v tisto tvojo Ameriko! ~Lojz. Mi tukaj
1676 1, 7 | nisem zadosti lepa. ~Košir. U-uh! Ali si ga videl osata!
1677 2, 5 | Ameriko! Dajte! Kradel bom, ubijal bom, ali na pot moram! Moram!
1678 3, 6 | me pustiš?! Oče me bodo ubili. ~Matijče. V Ameriko pojdi,
1679 3, 4 | prisrčno, čeprav je bil moj ubogi oče nevarno bolan od skrbi
1680 1, 7 | škoda, da te ranjca ni učakala. Pridna punca si in postaviš
1681 2, 4 | so mi, da ne smem imeti učenca. Ne smem. Pravijo, da nisem
1682 2, 4 | toliko let, ne moraš biti učenec in pomočnik toliko in toliko
1683 3, 4 | ljubim, Jaz sem zaročena z učiteljem. ~Amerikanec. Z njim?! Ha
1684 3, 5 | Zgrozilo se mi je! O! O! (Pade učitelju na prsi čudno ihteč.) ~Učitelj.
1685 1, 10| se vun! Tu imaš, na tu! (Udari jo z roko po obrazu.) ~Ančka
1686 1, 10| ne boj. Veja jih je malo udarila, ko smo podirali neki stari
1687 1, 4 | on. Nu, ali on se bo se ugnal. In morda se kmalu. ~Tona.
1688 3, 2 | Vidiš, zdaj mi je bolje. Ujezil sem se bil. Ampak ti, Žima,
1689 3, 2 | se še. ~Košir. No dobro, ujna, da ste spet pri sebi ...
1690 1, 7 | bi človek rajši klel kot ukal. Slaba bo letos, slaba. ~
1691 3, 2 | račun. Vse vasi so polne ukanja in petja vsak večer, in
1692 2, 6 | tam! Vaš jezik vam bodo ukradli tam, vašo narodnost in vašo
1693 4, 9 | bo pisal po denar. Naj se ukroti, naj! ~Dolenc in Dolenčevka
1694 1, 7 | vseeno. Enkrat se boš že ukrotil. ~Lojz. Tega bodete dolgo
1695 3, 3 | Oh, in mater bomo tudi ukrotili. Radi me imajo, samo strašno
1696 3, 4 | Ema. ~Ema. Jaz sem zelo uljudna, kakor vidite. Zdaj smo
1697 4, 2 | sta odveč, prav je, da se umaknem. ~Učitelj. Ko bi se le v
1698 4, 2 | bolje je, če se prej ko prej umaknemo kraški burji. Presilovita
1699 4, 2 | Ko bi se le v Ameriko ne umikali. Predaleč je to. ~Žagar.
1700 2, 3 | nisem kužna, da se mi tako umikaš. ~Torbarček. Sprijaznite
1701 4, 4 | je. Ranjka mati so težko umirali zaradi nje. Bog vas obvaruj! (
1702 4, 10| zakašlja.) O! O! O! Smrt! ... Umiram! ... ~(Ženske se zgroze,
1703 2, 5 | neumnosti živimo, v neumnosti umiramo. In še kruha ne, se malo
1704 3, 5 | zatekla k meni. Dušica, umiri se! ~Glasovi. To je novo!
1705 4, 10| obstanejo, jok utihne, vse umolkne v sobi, samo burja tuli. ~
1706 3, 6 | Zajoka.) Oh, ko bi mogla umreti, takoj tukaj ... Uničena
1707 3, 6 | umreti, takoj tukaj ... Uničena sem. Ubil me je ... Kaj
1708 3, 6 | kolena. Nikar! Nikar me ne uniči! Saj nisi tako brez duše
1709 3, 3 | požrešnega. Pogoltnilo vas bo, uničilo vas bo! To je pošast ...
1710 2, 5 | kraja v kraj, v vetrove se upa, in kmalu je ne bo več moči
1711 2, 5 | močni kakor levi, ki se upajo v zemljo in pod oblake.
1712 1, 7 | v vasi. ~Dolenc. Cel sod upam, če hočete ... ~Žagar. Ni
1713 4, 2 | sanjajo vsi načrti in vsi upi, devet jih pogine. Če bodete
1714 3, 4 | Amerikanec. Zakaj se mi vi edina upirate? ~Ema. Pregospodovalni ste
1715 2, 5 | Zavrle. Žima. Amerikanci smo! Ura! ~
1716 4, 8 | njene bolezni?! Kaj sem ji urekla? Neumen si, fant, jako neumen!
1717 4, 4 | Zdaj še pet ni. (Pogleda na uro.) Ob desetih smo lahko tam. ~
1718 1, 7 | beliča pride, pa se še nekaj usaja ... Zakaj nisi ostal tam,
1719 3, 4 | Prosil sem vas že mnogo, ali uslišan nisem bil nikoli. ~Ema.
1720 3, 6 | mogoče! Od srca te prosim, usmili se me! Ne boš se kesal.
1721 4, 2 | deseti komaj doseže malo uspeha. ~Žagar. Morda bom jaz tisti
1722 4, 2 | in mi izpadejo zobje iz ust. ~Učitelj. Ha, ha, kako
1723 4, 5 | Hude besede ali medena usta. Nobenega sovražnika nimaš,
1724 3, 1 | Ameriko o Vseh svetih! (Se ustavi.) ~Alenka. Pojdi no, kaj
1725 4, 2 | mlado pišče, ki je prvikrat uteklo koklji. Jaz pa sem star
1726 4, 10| trenutek obstanejo, jok utihne, vse umolkne v sobi, samo
1727 2, 2 | zlata je poln, kakor berač uši. ~Košir. I, kaj praviš?!
1728 1, 2 | imela od nekdaj trdo roko in vajeti je držala na kratko. ~Dolenc
1729 4, 4 | lepi deklici! Preškoda bi vaju bilo za Ameriko! ~Metka.
1730 4, 10| Reci! (Vsi strme nepremično vanjo. Čudna groza gre od nje.
1731 4, 2 | Učitelj. Samo, če se ne varate! V Ameriki še vsak deseti
1732 3, 4 | je, poln vere. Ne smem ga varati. Ljubila sem ga, preden
1733 4, 1 | Oče jo je meni izročil v varstvo. Skoro jokal je, siromak ...
1734 4, 1 | Govorilo se je nekaj o vasem Matijču ... Da sta si bila
1735 3 | septembrska noč. Pot nad vasjo se je razcepila poleg kolovoznice
1736 3, 6 | Ker sem parkrat pri tebi vasoval! I glej, ne dopadeš se mi
1737 4, 3 | in tesejo po šumah, ti pa vasuješ doma od hiše do hiše in
1738 2, 6 | premerim. Kaj bom tu?! Vsem vaščanom vidim v skledo in oni meni.
1739 3, 4 | bil štacunski hlapec pri vašem očetu. Vi ste prišla iz
1740 1, 2 | če bi vedel, da bo slabo. Vašemu je še nekako. Čevljar je,
1741 2, 6 | vaša domačija. Domačija vaših očetov je to in vaša. Kaj
1742 1 | prijazna, kakršne so vobče vaške gostilne. ~
1743 2, 6 | Mi imamo druge besede. Važnejše reči. ~Torbarček. Brez zamere,
1744 2, 4 | in hlapec. Gospod je bil včeraj še hlapec, in hlapec bo
1745 2, 6 | domovina?! Ha ha! (Se vdari ob čelo pa po prsih, stisne
1746 2, 3 | mi ni bilo žal, da nisem vdovec, danes mi pa je. Ali ti,
1747 1, 7 | rami tesarsko sekiro in večji ali manji sveženj. Nekateri
1748 2, 4 | enkrat berač, si berač za večno. ~Zavrle. To je pa res;
1749 1, 7 | na moje zdravje. Da se bo vedelo, da sem podžupan. Bom že
1750 1, 10| milo dekle, prikupljivega vedenja in lica. Oblečena je preprosto,
1751 3, 4 | Amerikanec. Jaz hočem vedeti, če me res ne ljubite? Absolutno
1752 1, 10| takšnega. Nikar se ne boj. Veja jih je malo udarila, ko
1753 1, 2 | Dolenc. Ne, še nikogar ni. Velik sneg je, težko se hodi.
1754 3, 2 | korajžo so začeli še pred Velikim Šmarnom. Pravijo, da pojdeš
1755 2, 5 | nase. In ljudi! Neizrečeno veliko ljudi je na svetu. Izpočetka
1756 2, 4 | Pamet pa roke, to edino velja tam. ~Zavrle. Lepo je v
1757 1, 9 | dekle. Tvoja beseda bo kaj veljala in danes ali jutri si še
1758 1, 10| Za božjo voljo! Mi nič ne vemo. Joj, joj, kako smo nesrečni,
1759 4, 6 | Tona. Meni se pa dekle vendarle smili. Tako tiha je, pohlevna.
1760 4, 2 | Bolj ko je daleč, večja je vera, da se tam sreča v ceno
1761 3, 4 | dober. Preprost je, poln vere. Ne smem ga varati. Ljubila
1762 2, 6 | pravil, kako je tam. Pri moji veri, še jaz bi šel, da nisem
1763 2, 1 | moja. ~Metka. Kdo bi ti verjel?! ~Matijče. Če ti pa pravim,
1764 1, 7 | Nu, nu! Jaz se samo zate veselim, ne za druge. Ha, ha, ali
1765 1, 7 | Grdo je to, mati, da se veselite. Drugi imajo otroke doma,
1766 1, 7 | adventu ni cvenka in ni veselja. Spomladi, po Veliki noči
1767 2, 4 | razporočil. Pa s kakšnim veseljem! ~Tona. Moj bog, moj bog!
1768 3, 2 | je zdaj v dveh mesecih. Veselo se živi na amerikanski račun.
1769 3, 2 | pojdeš. ~Žima. Sem mislil, da vesta. Na Velesjem sem bil pri
1770 3, 3 | poseben je naš kraj! Kadar gre veter po gozdovih ali kadar pada
1771 2, 5 | stroj iz kraja v kraj, v vetrove se upa, in kmalu je ne bo
1772 4, 3 | prinesel iz Amerike, oče? Eno veverico bi rada. ~Žima. Doto ti
1773 1, 2 | kri, to je. Se bodeta že vgnala tudi ona dva. ~Tona. O,
1774 2, 5 | let, močan, kakor hrast vgori? In tukaj še kosa kruha
1775 1, 9 | redil, če še sam nimaš v kaj vgrizniti. ~Dolenc. Resnična je ta,
1776 3, 3 | sebi.) Jaz te moram zdaj videti vsak dan. Da se te nagledam,
1777 3, 2 | torbe okrog. Ta je zato, da vidijo ljudje, kaj znam in kaj
1778 4, 3 | Žimovka. In če bo na morju vihar ... Vsi se boste potopili. ~
1779 3, 5 | Pripovedoval sem gospodični o viharju na morju. Ona ljubi mir,
1780 2, 5 | Žima in Kregar nosita eden vile, drugi konjski komat. ~Žimovka
1781 1, 8 | Pečarica. Se boš malo ogrel z vinom. ~Dolenčevka. Zdravo je
1782 1, 9 | petrolejevo svetiljko, ki visi pod stropom.) ~
1783 2, 2 | Torbarček prihaja. Preko rame mu visijo štiri lovske torbe. Iz žepov
1784 1, 7 | rabijo v gozdovih. ~Žagar visok in močan možakar. Vražjo
1785 4, 7 | dolgimi biči v rokah, na nogah visoke škornje, na glavi kapuce
1786 1, 1 | Mohorjev koledar. Prižgal je vivček in puši. Slabi časi, povsod
1787 4, 4 | prestali. O polnoči gre naš vlak s postaje. A do tja imamo
1788 2, 2 | nego da tukaj pri nas dreto vlečem. ~Zavrle. Če bi imel denar,
1789 3, 1 | veš! Izpod škarpe sem te vlekla, oh, moj Bog! ~Torbarček.
1790 4, 6 | Pečarica. K Streharju ga je vleklo še enkrat. Po slovo k Ančki.
1791 1, 7 | sivo domačo volneno prejo. ~Vmazani so, obleka je obnosena.
1792 1 | toda prijazna, kakršne so vobče vaške gostilne. ~
1793 2, 4 | vrgel v vodo. Potopi se, voda pa gre naprej ... ~Amerikanec.
1794 2, 5 | moj glas gre pod morskimi vodami, skozi gore, skozi zemljo
1795 2, 5 | človek, gospodar zemlje, vode in zraka! Moje pesti brzdajo
1796 4, 9 | vračajo. Tona in Alenčica vodita Žimovko, ki joka na glas. ~
1797 2, 4 | Kakor da bi kamen vrgel v vodo. Potopi se, voda pa gre
1798 1, 7 | mi kot takrat, ko si bil vojak. Vidiš, kako si neumen!
1799 3, 3 | da je to, kakor bi šel k vojakom. ~Ančka. Oh, da veš, kako
1800 2, 5 | senožeti in lazov prikupil, pa vole in krave ... Drugače se
1801 2, 2 | ne bodi. Danes sem slabe volje. ~Torbarček. Zakaj pa? ~
1802 1, 7 | irhovke ali pa v sivo domačo volneno prejo. ~Vmazani so, obleka
1803 4, 8 | cesti v polutemi lojtrski voz. Burja rjove besno, dež
1804 4, 1 | vas bo. ~Žagar. Dva polna voza. In še dekleta imamo s seboj. ~
1805 1, 5 | Spomladi se pripeljejo na vozeh in z muziko. ~Žimovka. Spomladi
1806 4, 8 | ropot. Potem zadrdrata vozova. Burja tuli in dež bije
1807 4, 6 | za njo. (Zunaj zaropotajo vozovi. Mrači se.) ~Žagar. Aha,
1808 4, 7 | škornje, na glavi kapuce iz voščenega platna. ~Prvi voznik. Ljudje
1809 4, 4 | vsaj podnevi na pot! Kakšna vožnja bo v taki burji! ~Žagar.
1810 4, 4 | A do tja imamo štiri ure vožnje. Zdaj še pet ni. (Pogleda
1811 4, 3 | Francka petletno dekletce, vpraša očeta: Kaj mi boš prinesel
1812 2, 4 | pomočnik toliko in toliko časa. Vprašajo te le, če kaj znaš in ne
1813 1, 10| Dober večer! Prišla sem vprašat, če niso ostali tukaj pri
1814 1, 10| Storila?! Ha ha! In še vprašaš! (Ančki:) Nikoli, nikoli
1815 1, 7 | Veliki noči smo se drugače vračali. Kakor da bi šli od ženitovanja.
1816 3, 3 | onem svetu. To ni, kakor bi vragu dušo zapisal. Ne pregovarjaj
1817 1 | na cesto, na vsako stran vrat okno, na levo je peč in
1818 4, 8 | roko in gre skozi vrata. Na vratih nazaj.) Z Bogom! ~Metka
1819 3, 3 | moj Bog! (Vrže se mu okoli vratu in zajoka.) Ti ljubi moj,
1820 4, 7 | Prvi voznik. Sneg naletava. Vražja pot bo. Zmrzavali bomo. ~
1821 1, 3 | več kot muha. Sršen si, vražji. ~Dolenc. Samo nikar tako
1822 1, 7 | visok in močan možakar. Vražjo pot smo imeli in "lep" zaslužek!
1823 1, 7 | bi bili naši poslanci kaj vredni, bi mi drugače živeli. Politika,
1824 4, 1 | In sam si prišel po tem vremenu. Saj bi te bila lahko snaha
1825 4, 9 | zlato so šli, pravijo. Se že vrnejo. Tvoj mož je pameten in
1826 3, 4 | pojdem po svetu in da se vrnem. ko jih zaslužim dvajsettisoč. ~
1827 4, 4 | Počakala bom. Z drugimi se bom vrnila. Spodobi se, da sem pri
1828 1, 5 | hitro. Preveč nove se bodo vrnile. Pred Božičem, prosim vas! –
1829 4, 7 | Drugi voznik pije. In srečno vrnitev! ~
1830 1, 5 | je treba pustiti vse in vrniti se sredi zime. ~Torbarček.
1831 3, 4 | Amerikanec razburjen, vroč. Moj Bog, koliko let sem
1832 1, 2 | Samo dve latinski imam. Ali vroča kri, to je. Se bodeta že
1833 2, 2 | Metka. Dober dan. Danes je vroče. Ali ste mnogo prodali? ~
1834 2, 5 | Občutiš to neizmerno gibanje, vrvenje, to silo, to moč, ki jo
1835 3 | kamenito ogrado, v sredini je vrzel za živino. ~
1836 3, 6 | iz ozadja in skoči preko vrzeli na pot. ~Metka. Zdaj mora
1837 Oseb | otroci. ~Prvo dejanje se vrši pred Božičem, drugo v avgustu,
1838 3, 3 | Oba pojdeta, moj Bog! (Vrže se mu okoli vratu in zajoka.)
1839 4, 5 | okno, pa na drugo. Skoro v vsaki drugi hiši je Amerikanec.
1840 3, 4 | name. Dva meseca mi dvorite vsekakor na čuden, ekstravaganten
1841 4, 4 | Natoči vino in trči z vsemi tremi.) Srečno pot, Žagar,
1842 2, 2 | Torbarček. Ta pravi, da pustimo vso to beračijo doma in pojdimo
1843 3, 4 | Mogoče, da sem rekla to. Ta vsota bi nam bila takrat pomagala. ~
1844 3, 6 | babami. (Odide.) ~Metka vstaja. Moj Bog, pustil me je!
1845 2, 1 | viržinke in pero. Puši. Vstavi se in zavriska. Juh, danes
1846 1, 2 | Dolenc. Koširjeva Tona. ~Tona vstopi. Stara je kakih trideset
1847 2, 5 | to silo, to moč, ki jo vstvarja človek dan na dan. (Vstane.)
1848 3, 3 | pustim te naj, glej, in drugo vzamem. To bi bilo res lepo od
1849 3, 2 | Alenka svojemu možu. Torej vzdigni se, pokora. Naj bo v božjem
1850 3, 2 | Ameriki. Cela jata se bo vzdignila jeseni. Pa pijo. Za korajžo
1851 4, 5 | našega konca smo se hitro vzdignili. Ali ko gremo tako po vasi,
1852 4, 7 | Ljudje božji, zdaj se pa vzdignite! ~Drugi voznik. Konji ne
1853 4, 9 | domov. ~(Ženske jokajo in vzdihujejo.) ~Žimovka otrokom. Čez
1854 3, 4 | sem mislil na vas. ~Ema vzdrži porogljivo njegov pogled.
1855 3, 4 | tisoč v žepu, pa bi vas vzela. ~Ema. Mogoče, da sem rekla
1856 1, 5 | ženske! ~Zavrletovka. Kje bi vzele! Celo hišo otrok in nič
1857 4, 5 | Žagar. Preveč žensk ste vzeli s seboj. Manj solz kot človek
1858 4, 6 | postavi. Huj, skoro ruto mi je vzelo. (Popravlja si robec na
1859 3, 6 | me ne razumeš?! Moraš me vzeti, slišiš! Prosim te, lepo
1860 3, 2 | jezite. Vsak lonec enkrat vzkipi. In Vaš možiček je drugače
1861 2, 6 | zapeljujete ljudi. ~Amerikanec vzroji. Jaz nikogar ne zapeljujem!
1862 3, 4 | svojo srečo. ~Ema. Zelo ste vztrajni, gospod Amerikanec! In jaz
1863 2, 5 | napolni srce, oči se ti vžgo in čudne moči ti napenjajo
1864 4, 4 | sem k meni sedi. Do New Yorka se bomo skupaj vozili, potem
1865 2, 5 | naredi iz tebe. Tukaj sem bil zabit in neumen fant, mislil sem,
1866 2, 5 | v temi, in v tistem hipu zablešči v čarobni luči ogromno mesto,
1867 2, 5 | tega tujca. To so pene. Zablišči se in razbline brez sledu.
1868 1, 3 | Dolenčevka. Zato sta sinova začela. Lahko se postavljaš, lepa
1869 3, 2 | pripravljajo, a s korajžo so začeli še pred Velikim Šmarnom.
1870 3 | redkimi smrekami. Na desno se začenja gozd, pot gre kvišku, na
1871 4, 2 | v ceno zasluži. Kakor bi začenjal življenje iznova, tako se
1872 3, 2 | ljudje kristjanski, skoro zadavil me je! Obseden je, o ti
1873 2, 5 | loterija, malokdaj in malokdo zadene terno. ~Žima. Jaz pojdem
1874 4, 4 | Spodobi se, da sem pri tebi do zadnjega. Boga se boj, Metka, pa
1875 3, 3 | tako, da bom umrla kmalu. Zadnjič, ko je umrla Niklova Tinka,
1876 3, 4 | podcenjujem! A zdaj reci, Ema, zadnjo besedo. ~Ema. Rekla sem
1877 3, 4 | mislim. ~Amerikanec. Ni mi zadostovalo. Oprostite ... Še enkrat
1878 4, 8 | jok, klici, ropot. Potem zadrdrata vozova. Burja tuli in dež
1879 2, 5 | stradajo, dolgovi me bodo zadušili. Tam pa, v Ameriki, praviš
1880 4 | ki tuli čez hribe in se zaganja v okna. Pri Dolenčevih se
1881 1, 6 | Koga drugega?! ~Tona. I nu, Zagarjevega Matijča. Govori se po vasi ... ~
1882 1, 7 | in "lep" zaslužek! Ko sem zagledal našo vas, sem zaklel. ~Torbarček.
1883 4, 10| nikoli več jih ne bo! (Zahrope, zakašlja.) O! O! O! Smrt! ...
1884 2, 5 | nikomer. Tega tudi nihče ne zahteva. Ko dovršiš svoje delo,
1885 2, 4 | izpitov in izpričeval ne zahtevajo. Ne moraš hoditi v šolo
1886 1, 5 | Alenčica. Ti pa veš! Boga zahvali, da si živ. ~Torbarček.
1887 1, 6 | jeseni. Z lisičjo kozo in zajčjimi tačicami sem jih obšil in
1888 4, 10| Potem ženske zavrisnejo, zajokajo, zatulijo. Otroci zakriče.
1889 4, 9 | mi je odšel, pa se nisem zajokala. To ste ženske! Za vsako
1890 1, 3 | lahko, bogati. Ali on je vse zakartal svoj čas, sinova sta pa
1891 4, 10| več jih ne bo! (Zahrope, zakašlja.) O! O! O! Smrt! ... Umiram! ... ~(
1892 4, 8 | izdelan človek. ~Lojz. Skoro zakesnila sva. ~Pečarica. No, sem
1893 1, 7 | sem zagledal našo vas, sem zaklel. ~Torbarček. Ej, nerodno
1894 4, 2 | Učitelj odhaja, odpre vrata in zakliče nazaj v sobo. Že prihajajo,
1895 3, 6 | Kaj nisi rekel tega?! In zaklinjal si se, da me imaš rad. In
1896 3, 2 | minila na stara leta sveta zakonska ljubezen?! In on je bil
1897 2, 6 | odtod! Denarja potrebujemo, zakopani smo v dolgeh. Ne da se več
1898 4, 10| zajokajo, zatulijo. Otroci zakriče. Vse se zdrsne v strašni,
1899 4, 10| mestu.) ~Ančka se dvigne in zakriči. Odšli so! Oh! (Molk.) In
1900 1, 7 | Dolenčevka. Pa ostanite se malo. Zakurila sem v peč, kar se je dalo,
1901 3, 2 | Polovico bodo zapili in zalenarili preden pojdejo. Saj nobeden
1902 3, 1 | pokažem, zlodej babji! (Zaleti se proti njej in jo opleta
1903 2, 4 | Eh, jaz nisem tak, da bi zameril. Ali vam je bilo všeč tam
1904 1, 4 | Pečarica. Saj mu tega ne zamerim. Prijatelja sva. Prijazna
1905 1, 4 | energična ženska. Slaba pota so, zameti, človek pride komaj skozi
1906 4, 5 | Ameriko, in zdaj gremo. (Zamisli se. Spomni se preteklih
1907 2, 6 | četrt ure se bo pričelo. Zanalašč sem zavil semkaj, da vas
1908 2, 5 | materi ali drugod, kaj je zanesljivejše, tvoja ali moja pamet. ~
1909 2, 5 | pot! ~Pečarica počasi in zaničljivo. Veš – naj ti bo! Ne verujem
1910 1, 6 | tista Alenčica, ki sem se zanjo tepel s fanti. ~Alenčica.
1911 3, 2 | pojdem sreče iskat, k meni v zapeček je ne bo. ~Kregar. Res je
1912 3, 3 | Nesreči se ne skriješ, v zapečku te najde, ali sreča – sreča
1913 2, 6 | Pojdite z menoj! Ne poslušajte zapeljivih besed! (Obrača se k odhodu
1914 2, 6 | Amerikanec vzroji. Jaz nikogar ne zapeljujem! Kaj je to zapeljevanje,
1915 2, 6 | Amerikanec. Ampak to je grdo, da zapeljujete ljudi. ~Amerikanec vzroji.
1916 3, 2 | Kregar. Polovico bodo zapili in zalenarili preden pojdejo.
1917 2, 5 | zemlji, ki ji človek ne bo zapovedoval. ~Žagar. Sakra, tudi jaz
1918 3, 4 | Ema, ljubite me! ~Ema. Vi zapovedujete? ~Amerikanec. Koliko drugih
1919 4, 9 | piti ne smeš, če nečeš biti zaprt. ~Žimovka buta z glavo ob
1920 4, 10| Zver si! Morilka si! (Zapusti jo naglo. Ozre se naokoli.
1921 4, 5 | če bi vas korajža že zdaj zapustila. ~Mož. Mi iz našega konca
1922 2, 6 | skromna, malo sinov ima. Ne zapuščajmo je! Ne izdajmo je! Pojdite
1923 4, 2 | Pameten človek ve, da plug zarjavi, če ne orješ z njim. Kaj
1924 3, 5 | odhoda. ~Glasovi. Kako to? Zaročnica? ~Učitelj. Ne čudite se,
1925 3, 5 | Nu, mislim, da bo vaši zaročnici, gospod učitelj, kmalu odleglo.
1926 4, 6 | sili Lojz za njo. (Zunaj zaropotajo vozovi. Mrači se.) ~Žagar.
1927 4, 2 | lahko govorite o domovini in zaslepljenosti, mladi ste še in neizkušeni,
1928 2, 2 | ne veseli. ~(Od daleč se zasliši trobenta.) ~Torbarček. Veselica
1929 1, 9 | in delaven. Toliko se ze zasluzi. ~Pečarica. Saj vidiš, kako
1930 4, 9 | vem, da ne bo Lojz ničesar zasluzil in dosegel. Razvajen je,
1931 1, 7 | Vražjo pot smo imeli in "lep" zaslužek! Ko sem zagledal našo vas,
1932 1, 2 | tudi doma. Drugi pa doma ne zaslužijo ničesar. Živeti se mora,
1933 2, 5 | Kaj ste pa delali, da ste zaslužili toliko? ~Amerikanec. Izpočetka
1934 3, 6 | naslonim, pri tebi prav sladko zaspim ... La le la, la le la,
1935 2, 1 | nageljček raz prsi in si ga zatakne v gumbnico) Ti, Metka, nocoj
1936 3, 6 | žvižgajoč. Za klobukom ima zataknjen šopek nageljnov in rožmarina.
1937 3, 5 | in naravno je, da se je zatekla k meni. Dušica, umiri se! ~
1938 4, 4 | Metka odpira vrata. Burja zatuli in zažvenkeče z okni. Prijazna
1939 4, 10| ženske zavrisnejo, zajokajo, zatulijo. Otroci zakriče. Vse se
1940 3, 6 | Slišala sem na stezi, kako je zaukal pri znamenju. Kasno je.
1941 4, 9 | otroke mislite in v Boga zaupajte. Bo že prav, bo že prav. ~
1942 3, 1 | moj Bog! ~Torbarček se zavali na klop. Kdo je pijanec,
1943 4, 6 | našo kmetijo, to sem si zaverila. Edinec mi je in lahko si
1944 2, 5 | je ali ni. Pozneje pa se zaveš, kaj je to: človek! Vidiš
1945 2, 6 | bo pričelo. Zanalašč sem zavil semkaj, da vas opozorim.
1946 2, 5 | nedrije, odmota v robec zavit denar in ga položi na mizo.)
1947 1, 10| vun.) ~Lojz stisne pesti, zavpije. Mati, zakaj ste to storili?! (
1948 4, 10| tihe groze. Potem ženske zavrisnejo, zajokajo, zatulijo. Otroci
1949 3, 4 | dal jaz. Blagostanje ... Završelo bo v teh hribih ... Hočeš? ~
1950 2, 5 | pojdem odtod. Tesno se mi je zazdelo ta hip tukaj pri nas. Tudi
1951 3, 4 | bo ves kraj, življenje bo zašumelo tu ... Hočeš? Reci, hočeš ...
1952 4, 4 | odpira vrata. Burja zatuli in zažvenkeče z okni. Prijazna pot bo,
1953 1, 7 | videl osata! Suho je in zbadljivo! Če je mošnja prazna, hlače
1954 1, 10| Saj nisem ničesar kriva! (Zbeži vun.) ~Lojz stisne pesti,
1955 2, 3 | marnje. Saj vidiš, da šale zbija. ~Pečarica. No, veste, iz
1956 4, 4 | skupaj vozili, potem pa zbogom! Mi pojdemo kam v gozdove
1957 3, 4 | mi: Ivan, če bi imeli vi zdajle dvajset tisoč v žepu, pa
1958 2, 4 | Amerika, bi se s teboj že zdavnaj razporočil. Pa s kakšnim
1959 2, 5 | ljudstva, kakor mravljinec se zdiš samemu sebi. Vseeno, če
1960 2, 5 | v naših vaseh. Mlad sem, zdrave roke imam, pa kaj dosežem
1961 1, 2 | vojakih, in nobenemu ne zdrži krajcar pod palcem. ~Tona.
1962 1, 9 | sem in delaven. Toliko se ze zasluzi. ~Pečarica. Saj
1963 2 | pred vrati. Vse naokrog je zeleno in senčno. Ob strani se
1964 2, 5 | jaz sem človek, gospodar zemlje, vode in zraka! Moje pesti
1965 3, 4 | slišiš! Ali se res nič ne zgane v tebi, ako ti rečem, da
1966 4, 3 | Ladje ne čakajo. Ko si se zglasil, moraš biti tam na minuto. ~
1967 3, 3 | žalostno, kakor bi se nam bila zgodila velika nesreča. Lani jih
1968 2, 5 | tovarne, železnice, mostove, zgradbe. Občutiš to neizmerno gibanje,
1969 4, 10| Umiram! ... ~(Ženske se zgroze, odmaknejo, obmolknejo,
1970 3, 5 | drevesi.) Slavko! Slavko! Zgrozilo se mi je! O! O! (Pade učitelju
1971 4, 10| ne bo! (Odpahne Pečarico; zgrudi se na kolena.) Zakaj ste
1972 4, 10| okamene. Skozi odprta vrata zija strašna in rjoveča noč.) ~(
1973 4 | Ameriko. Poleg na klopi leži zimska suknja in palica. – Vsak
1974 1, 7 | oblečeni so v debele ali kratke zimske suknje in v hlače irhovke
1975 3, 1 | Čakaj, jaz ti pokažem, zlodej babji! (Zaleti se proti
1976 4, 4 | Metka. Prav, prav, teta! (Zloži kovčeg in drugo prtljago
1977 2, 5 | Neka pijanost te obide, zmagoslavje ti napolni srce, oči se
1978 3, 6 | Ameriko, potrebujem denarja. Zmenila sva se z očetom, da se oženim
1979 3, 4 | bel sončnik. Takrat sem se zmislil, da bodete vi moja žena.
1980 4, 9 | in premrli. Tudi mene je zmočilo ... Nu, malo počakam, potem
1981 3, 3 | pred samim seboj, če ne zmoreš ničesar. Za pastirja bi
1982 4, 7 | naletava. Vražja pot bo. Zmrzavali bomo. ~Košir toči vino v
1983 2, 5 | delavec v enem mesecu več, kot zna tu prvi kmet vse svoje življenje. ~(
1984 2, 6 | ki ima kruha za vse, ki znajo in hočejo delati. Dobrega
1985 3, 2 | zato, da vidijo ljudje, kaj znam in kaj delam. ~Košir. Ali
1986 3, 6 | stezi, kako je zaukal pri znamenju. Kasno je. Oh, da ga moram
1987 2, 4 | prišli v naš kraj? Imate znance? ~Amerikanec. Znancev ne.
1988 2, 4 | Imate znance? ~Amerikanec. Znancev ne. Tako, prišel sem. Odpočiti
1989 3, 5 | prihajajo vse bliže. Pojo ono znano: Meni pa vse jedno je, ljubi
1990 1, 1 | tako nista. Samo jemati znata. Pošljite ... vedno: pošljite!
1991 2, 4 | Vprašajo te le, če kaj znaš in ne kako dolgo si se učil. ~
1992 4, 2 | polomi hrbet in mi izpadejo zobje iz ust. ~Učitelj. Ha, ha,
1993 1, 1 | odpočivali. Samo jaz se peham od zore do mraka. ~Dolenc. Ti, jutri
1994 3, 2 | domov. Jutri moram še pred zoro na polje. ~Torbarček. V
1995 2, 4 | tam pa vse živi. Drugačen zrak je tam. Ha, kako se tam
1996 2, 5 | gospodar zemlje, vode in zraka! Moje pesti brzdajo pozemeljske
1997 3, 2 | sam šel. ~Košir. Da se je zvedelo o tem pred desetimi leti,
1998 4, 10| pustila! Kakšna mati si ti?! Zver si! Morilka si! (Zapusti
1999 3, 3 | Najina ljubezen nima srečne zvezde! Nima! Jaz te imam rada,
2000 2, 2 | Dolenc. K maši navadno zvonijo. ~Torbarček. Zato pa trobijo,
|