|
Prejšnji. Amerikanec.
Amerikanec, lep, obilen človek, gosposko oblečen, z
amerikanskimi čevlji na nogah, se obnaša kakor človek, ki je videl
mnogo sveta. Dober dan, ljudje! Ali ne bo tukaj veselica?
Torbarček. Ta je, ta ... (kaže drugim). Ne, veselica bo pri
Vrhovcu. Ali časa je še dosti. Semkaj sedite k nam, gospod Amerikanec. Nam
bodete pa kaj povedali!
Žagar. Da; radi bi izvedeli, kako se pride v Ameriko.
Amerikanec. Po železnici in po morju. Nič lažjega, nego to.
Torbarček. Ali ste bili že dolgo let tam?
Amerikanec. Pet let.
Zavrle. Kdo pa naj gre tja? Kakšen mora biti človek, ki
hoče tja?
Amerikanec. Zdrav, močan in pogumen.
Žagar. To smo mi vsi, prijatelj. Pa se zasluži?
Amerikanec. Zasluži. Hej, oštir, piva!
Torbarček. Jaz bi vam vino ponudil. Imenitno vino toči naš
Dolenc.
Amerikanec. Hvala, jaz pijem samo pivo.
Torbarček. V Ameriki se pije, haha! Kaj ne?
Amerikanec. Pije se. Ali pijan človek ni za Ameriko.
Zavrle. Ali si jo slišal?!
Torbarček. Eh, jaz nisem tak, da bi zameril. Ali vam je bilo
všeč tam v Ameriki?
Amerikanec. Všeč pa. Prišel sem domov; mislil sem, da bi ostal
doma, pa ne pojde. Tesno je doma, ozko. Ej, v Ameriki je širok svet in svoboda.
Tam so vsi enaki.
Košir. Gospod in hlapec?
Amerikanec. Da, gospod in hlapec. Gospod je bil včeraj še
hlapec, in hlapec bo jutri gospod. Pamet pa roke, to edino velja tam.
Zavrle. Lepo je v taki deželi.
Amerikanec. Lepo. In vse lahko dosežeš, nikjer ni mej. Po vsem lahko
iztegneš roke. Vse je tvoje. Oh, ljudje, toži se mi po Ameriki, verjemite,
toži.
Pečarica. Pa zakaj ste prišli v naš kraj? Imate znance?
Amerikanec. Znancev ne. Tako, prišel sem. Odpočiti si
hočem, mesec ali pa dva. Potem pojdem nazaj.
Pečarica. Pa vendar, lepše je, če je človek na svojem.
Živiš v svoji hiši, gospodariš na svojem posestvu, sosedje te poznajo. In ko
umrješ, vedo ljudje za tvoj grob, spomnijo se včasih na človeka ...
Če pa umrješ na tujem, to je žalostno. Kakor da bi kamen vrgel v vodo.
Potopi se, voda pa gre naprej ...
Amerikanec. Ha, ha, take besede so za ženske, možu pa ni mar, kdo bo
hodil čez njegov grob. Moški hoče imeti svet v rokah, dokler živi.
Doma vsi spimo, zunaj, tam v svetu, v Ameriki, tam pa vse živi. Drugačen
zrak je tam. Ha, kako se tam vse giblje! In vse je blizu, vse je dosežno.
Če si tukaj enkrat berač, si berač za večno.
Zavrle. To je pa res; od rojstva do smrti.
Amerikanec. Vidite, tam je pa taka, če si danes berač,
čez deset let si lahko milijonar.
Tona. Milijonar, jejmine!
Košir. Da, ali človek mora biti učen za to.
Amerikanec. Kaj učen, nič učen! Nobenih izpitov in
izpričeval ne zahtevajo. Ne moraš hoditi v šolo toliko in toliko let, ne
moraš biti učenec in pomočnik toliko in toliko časa. Vprašajo te
le, če kaj znaš in ne kako dolgo si se učil.
Košir. Ta je pa pametna! Jaz sem čevljar in vsak ve, da naredim
čevlje za vsako nogo, špičaste, svetle in take na škrip, ali naši
gosposki to ni zadosti. Moraš imeti bukvice od mojstra in nekakšna potrdila –
kaj vem kaj. Jaz nimam takšnih papirjev in pomislite, prepovedali so mi, da ne
smem imeti učenca. Ne smem. Pravijo, da nisem mojster. Da bi ne smel
šivati čevljev, ker nimam obrtnega dovoljenja. Kaznovali so me že, naj jih
sam vrag! Pri nas imamo proste obrti in drugačne obrti, pomislite.
Štacunar si lahko, to je prost obrt, čevljar pa ne, to je drugačen
obrt.
Torbarček. Da, da, tudi moje torbe pravijo, da so obrt. Kakšen
obrt?! Ali oni hočejo, da je to obrt. Zaradi davkov veste, gospod
Amerikanec.
Žagar. Da, to je res. Pri nas je gosposka zelo sitna. To moram
reči, čeprav sem podžupan. Samo plačuj, plačuj! če
imaš kaj ali pa nič, to je vseeno.
Košir. V Ameriko pojdem, pa bo.
Tona. Veš, to boš pa mene vprašal prej. Kaj sem se zato poročila
s tabo, da bom na stara leta brez moža?
Košir. Vprašal bi te! Malo bi se oddehnil, tam v Ameriki. Amerikanke
so lepe, pravijo, in tam se lahko desetkrat ženiš. Če bi bila tukaj pri
nas Amerika, bi se s teboj že zdavnaj razporočil. Pa s kakšnim veseljem!
Tona. Moj bog, moj bog! Samo da te ni strah kazni božje, da govoriš
taksne brezverske reči.
Zavrletovka. Meni bi bilo pa vseeno, če bi šel moj mož v
Ameriko, samo da bi kaj domov pošiljal! Huda je, če ima človek toliko
otrok kakor mi.
Košir. Saj ste kmetje in ne kočarji ali gostači kot nas
eden.
Zavrletovka. Kaj nam pomaga kmetija! Zadolženi smo, letine so slabe
in pri živini tudi ni sreče. Huda je, huda.
|