|
Torbarček in njegova žena Alenčica prihajata od desne doli. Oba
sta praznično oblečena. Ona nosi culico. On ima novo torbo na rami.
Pijan je.
Torbarček poje opotekajoč se. Mi smo mi, mi smo mi, ki smo
fantje mladi, ki smo fantje mladi, ki smo ...
Alenka ga podpira in vodi dalje. Za božjo voljo, kako si pijan! Kaj
te ni sram?! Oh, samo da bi bila že doma. Vsa proč sem že, kakor se s
teboj mučim ...
Torbarček. Molči baba, molči! Mi smo mi, mi smo mi ...
Na, to je bilo žegnanje, kaj?! Vse pijano, vse ... In štiri torbe sem prodal,
štiri! Po petnajst kron! Po petnajst kron, Lenka! Ker so fantje pijani, zato.
Ker gredo v Ameriko o Vseh svetih! (Se ustavi.)
Alenka. Pojdi no, kaj stojiš! Noč je že. O, vseh pet ran božjih,
kakšno sramoto počenjaš!
Torbarček. Sramoto?! Kaj melješ, prosim te! Šestnajst torb sem
prodal letos. Novih, dragih amerikanskih torb! Do Svetega Mihaela je še
štirinajst dni in ljudje pojdejo še le o Vseh Svetih na pot. Nič na
Hrvaško, vse čez morje. Enajst torb imam se naročenih. In še se bo
kdo izmislil, da pojde. Naj le gredo, naj le! Korajža je v naših vaseh,
korajža! (Poje.) Pa pri nas, pa pri nas je korajža ...
Alenka ga vleče. Na glej, skoro si pal! Kakšen bos prišel domov!
Dvakrat si že padel, da veš! Izpod škarpe sem te vlekla, oh, moj Bog!
Torbarček. Pa kaj, kaj je to! Kaj nam to škodi. Ljudje pojdejo v
Ameriko, pa se plačuje, pije. Juh!
Alenka. Sedi malo. Sem na klop, da se odpočijem. To je križ s
pijancem, moj Bog!
Torbarček se zavali na klop. Kdo je pijanec, kdo?! Kaj nisem
pošten človek?! Kaj te ne redim po vseh božjih in cesarskih postavah? Kdaj
si stradala, kdaj vprašam? Zato je pijanec dober, da te redi, kaj?
Alenka na pol v joku. Zdaj mi boš očital, ti grdoba. Kaj jaz ne
delam, kaj?! Kaj nisem imela štiristo dote, kaj? Požrl si jo!
Torbarček. Kdo je kaj požrl, kdo? Za nič si! Še otrok
nimaš, da bi imel človek podporo na stare dni. Zdaj sem star, sive lase
imam in koga imam v tolažbo? Samo s teboj, baba, me je kaznoval Bog!
Alenka joka. Oh, preljuba Mati Božja, torej tak si! Ti hinavec
hinavski! In dozdaj si vedno pripovedoval, da je prav, da sva sama. Joj, kako
sem nesrečna, oh!
Torbarček. Na, samo jokaj, samo! Kaj me pitaš s pijancem, ko sem
pošten človek! Bolj pošten kot ti in tvoja žlahta.
Alenka. Kaj ves o moji žlahti, pokveka pijana! Tvoj oče je umrl
nekje za plotom, moj pa je umrl kristjansko, da boš vedel!
Torbarček. Ti, ti boš mojega ranjkega očeta vlačila po
zobeh! ... Ti coprnica stara ti! Čakaj, jaz ti pokažem, zlodej babji!
(Zaleti se proti njej in jo opleta s torbo.) Na, baba, na!
Alenka kriči. O ti, tolovaj! Pomagajte! Pomagajte! Ubil me bo,
živina divja!
|