PRVI PRIZOR

Pred hišo sede okoli mize gostje, med njimi: Žagar, Zavrle, Košir in Pečarjev Lojz.

Žagarjev Matijče prihaja od desne. Za klobukom ima viržinke in pero. Puši. Vstavi se in zavriska. Juh, danes je semenj! Veseli bodimo!

Metka hiti od kegljišča sem. Ti si, Matijče?! No, kaj si mi kupil na sejmu?

Matijče. Srček sem ti kupil, Metka! In bonbonov, lecta! Na vzemi! (Ponuja ji polno prgišče.)

Metka vzame in spravlja v žep, ki ga ima prišitega na predpasniku. Koliko si pa že razdelil, kaj?

Matijče. Nič.

Metka. Ne verjamem. Ti hodiš za vsako.

Matijče. Samo za teboj. Ali ti me ne maraš. Ali slišiš? (Od daleč se sliši harmonika.) Pri Vrhovcu imajo muziko. Pojdi z menoj plesat.

Metka. Ne morem, saj vidiš, da imam tukaj posla.

Matijče. Pa mi daj vsaj ta nageljček, (Vzame ji nageljček raz prsi in si ga zatakne v gumbnico) Ti, Metka, nocoj pridem pod okno.

Metka hihita. Pod moje okno ne sme nihče.

Matijče. Tudi jaz ne? Sem mislil, da si moja.

Metka. Kdo bi ti verjel?!

Matijče. Če ti pa pravim, da te imam tako rad, da bi kar ... (Zavriska.) Juh! (Tiho.) Nocoj pridem.

Iz kegljišča kličejo. Sem pojdi, Matijč! Bomo kegljali! (Drugi glas.) In pili. (Tretji glas.) Pa peli!

Matijče. Saj že grem! (Metki.) Nocoj, srček!