TRETJI PRIZOR

Pečarica prihaja s Tono in Zavrletovko. Tona in Zavrletovka sedeta k moškim.

Pečarica sede k drugi prazni mizi. Na pozdrave odgovarja hitro in s smehom. Tako, vidite ljudje. Odkar sva vsak pod drugo streho, sva tudi vsak pri drugi mizi.

Žagar. Ne bodi otročja! Jaz bi bil vesel, če bi bil moj Matijče tak, kakršen je tvoj Lojz.

Pečarica. Saj nič ne pravim. Postaven fant. če hodi drugam v dnino, namesto da bi materi pomagal, je to njegova stvar. Pa smo vseeno pokosili ta teden pri meni. Vseeno.

Lojz. Plačat!

Pečarica. Kaj boš plačeval. Saj nisem kužna, da se mi tako umikaš.

Torbarček. Sprijaznite se. Kaj bo to. Midva z mojo Alenčico se še nisva sporekla. Bog ve, da ne.

Tona. Kje si jo pa pustil? Saj se je drugače vedno držiš za predpasnik, kot šolarček matere. Torbarček. Lonce kupuje na sejmu, lonce. Kaj ste pa vi kupili, strinja Pečarica?

Pečarica. Ničesar nisem kupovala. Ampak tistemu agentu sem prodala za Orselijevo pilano smreke na Zalesju.

Žagar. Na Zalesju?! Fij! To je pa res lep gozd!

Pečarica. Pregosto je. Naj malo iztrebi.

Zavrle. To bo pa spet denarja!

Pečarica. Denarja pa. Pri meni ga je vedno dovolj. Petsto mi je dal danes in tisoč še dobim. Hišo bom popravila. In hleve bomo prezidali.

Torbarček. Vi ste edina, strinja, iz naše vasi, ki nima dolga in ki se ji lepo godi.

Pečarica. Imam pa drugo pokoro. Sin se ženi pri gostačih. (Sinu.) Nu, kdaj bo pa ženitovanje?

Lojz. To vas nič ne briga!

Pečarica. Vem, vem. Slabo se živi sinko ob dninah, kaj ne? Ha, ha! Vidiš zato prašam. Če se boš ti ženil, se bom pa še jaz.

Torbarček. Ej, ej! Škoda, da imam že Alenko. Še nikoli mi ni bilo žal, da nisem vdovec, danes mi pa je. Ali ti, Žagar, ti bi lahko poprašal.

Žagar. Na, jaz nisem za take marnje. Saj vidiš, da šale zbija.

Pečarica. No, veste, iz šale je postala že dostikrat resnica. Ha, ha!

Žagar. Veš, prijateljica, taki pogovori se ti ne podajo.

Lojz. Plačat, oštir!

Dolenc nosi vino mimo v kegljišče. Takoj, takoj, samo malo potrpi.