PRVI PRIZOR

Torbarček in njegova žena Alenčica prihajata od desne doli. Oba sta praznično oblečena. Ona nosi culico. On ima novo torbo na rami. Pijan je.

Torbarček poje opotekajoč se. Mi smo mi, mi smo mi, ki smo fantje mladi, ki smo fantje mladi, ki smo ...

Alenka ga podpira in vodi dalje. Za božjo voljo, kako si pijan! Kaj te ni sram?! Oh, samo da bi bila že doma. Vsa proč sem že, kakor se s teboj mučim ...

Torbarček. Molči baba, molči! Mi smo mi, mi smo mi ... Na, to je bilo žegnanje, kaj?! Vse pijano, vse ... In štiri torbe sem prodal, štiri! Po petnajst kron! Po petnajst kron, Lenka! Ker so fantje pijani, zato. Ker gredo v Ameriko o Vseh svetih! (Se ustavi.)

Alenka. Pojdi no, kaj stojiš! Noč je že. O, vseh pet ran božjih, kakšno sramoto počenjaš!

Torbarček. Sramoto?! Kaj melješ, prosim te! Šestnajst torb sem prodal letos. Novih, dragih amerikanskih torb! Do Svetega Mihaela je še štirinajst dni in ljudje pojdejo še le o Vseh Svetih na pot. Nič na Hrvaško, vse čez morje. Enajst torb imam se naročenih. In še se bo kdo izmislil, da pojde. Naj le gredo, naj le! Korajža je v naših vaseh, korajža! (Poje.) Pa pri nas, pa pri nas je korajža ...

Alenka ga vleče. Na glej, skoro si pal! Kakšen bos prišel domov! Dvakrat si že padel, da veš! Izpod škarpe sem te vlekla, oh, moj Bog!

Torbarček. Pa kaj, kaj je to! Kaj nam to škodi. Ljudje pojdejo v Ameriko, pa se plačuje, pije. Juh!

Alenka. Sedi malo. Sem na klop, da se odpočijem. To je križ s pijancem, moj Bog!

Torbarček se zavali na klop. Kdo je pijanec, kdo?! Kaj nisem pošten človek?! Kaj te ne redim po vseh božjih in cesarskih postavah? Kdaj si stradala, kdaj vprašam? Zato je pijanec dober, da te redi, kaj?

Alenka na pol v joku. Zdaj mi boš očital, ti grdoba. Kaj jaz ne delam, kaj?! Kaj nisem imela štiristo dote, kaj? Požrl si jo!

Torbarček. Kdo je kaj požrl, kdo? Za nič si! Še otrok nimaš, da bi imel človek podporo na stare dni. Zdaj sem star, sive lase imam in koga imam v tolažbo? Samo s teboj, baba, me je kaznoval Bog!

Alenka joka. Oh, preljuba Mati Božja, torej tak si! Ti hinavec hinavski! In dozdaj si vedno pripovedoval, da je prav, da sva sama. Joj, kako sem nesrečna, oh!

Torbarček. Na, samo jokaj, samo! Kaj me pitaš s pijancem, ko sem pošten človek! Bolj pošten kot ti in tvoja žlahta.

Alenka. Kaj ves o moji žlahti, pokveka pijana! Tvoj oče je umrl nekje za plotom, moj pa je umrl kristjansko, da boš vedel!

Torbarček. Ti, ti boš mojega ranjkega očeta vlačila po zobeh! ... Ti coprnica stara ti! Čakaj, jaz ti pokažem, zlodej babji! (Zaleti se proti njej in jo opleta s torbo.) Na, baba, na!

Alenka kriči. O ti, tolovaj! Pomagajte! Pomagajte! Ubil me bo, živina divja!