2. Za vse drugo, kar še ovira duha, pa želim, da vas je
spremilo samo do praga ječe, do koder so vas spremili tudi vaši sorodniki.
Odtlej ste ločeni od sveta, kolikor bolj od posvetnosti in njenih skrbi!
Naj vas ne prestraši beseda, da ste ločeni od sveta. Če namreč
pomislimo, da je svet sam pravzaprav ječa, bomo spoznali, da ste vi iz
ječe ušli, ne pa prišli v ječo. Na svetu je hujša tema, tista, ki
dela srca slepa. Težje verige nadeva svet, takšne, ki vklepajo celo
človeške duše. Gršo nesnago izpuhteva svet, človeško slo. In še to.
Več krivcev je na svetu, namreč vesoljni človeški rod. Čaka
pa ga sodba, ne prokonzulova, ampak božja. Mislite si, blagoslovljeni, da so
vas iz ječe prepeljali kvečjemu v pripor. Tu je sicer tema, toda vi
sami ste luč; so vezi, toda vi ste pred Bogom prosti; tam je zoprn zadah,
toda vi ste prijeten vonj; pričakuje se sodnik, toda vi sami boste sodili
o sodnikih. 9 Tam naj žaluje, kdor vzdihuje po svetih užitkih. Kristjan
pa se je že zunaj ječe odpovedal svetu, v ječi pa tudi ječi.
Nič ni pomembno, kjer ste na svetu vi, ki ste zunaj sveta; in če ste
izgubili nekaj življenjskih radosti, je vendar dobra kupčija, če
nekaj izgubite, da dosežete večji dobiček.
Da ne govorim o plačilu, h kateremu Bog
vabi mučence. Zdaj primerjajmo samo življenje med svetom in v ječi:
ali ne pridobi duh v ječi več, kot meso izgubi; pa saj niti tistega,
kar je prav, meso ne izgubi po skrbi Cerkve in ljubezni bratov; vrhu tega pa
duh doseže, kar je veri zmeraj koristno. Ne gledaš tujih bogov; ne
srečuješ njihovih podob; nisi deležen poganskih praznikov s svojo
navzočnostjo; ne nadleguje te nečisti dim malikovalskih daritev; ne žali
te vrišč pri igrah ali surovost, besnenje in nesramnost gledalcev; tvoje
oči ne zadevajo ob kraje javne pohotnosti; prost si pohujšanja, skušnjav,
slabih spominov in tudi preganjanja. Ječa nudi kristjanu, kar nudi
puščava preroku. Sam Gospod je večkrat bival v samoti, da bi bolj
nemoteno molil, da bi se umaknil svetu. 10 Naposled je svoje
veličastvo učencem razodel v samoti. 11 Opustimo ime
ječa, recimo ji odmaknjenost! Čeprav je telo vklenjeno, čeprav
je meso ujeto, duhu je vse odprto. Potuj v duhu, sprehajaj se v duhu, ne imej
za cilj senčna igrišča ali dolge stebrenike, ampak tisto pot, ki drži
k Bogu! Kolikorkrat boš v duhu hodil po njej, tolikokrat ne boš v ječi.
Nič ne čuti noga v kitah, če je duh v nebesih. Celega
človeka nosi duh in ga nese, kamor si želi: "Kjer pa je tvoje srce,
tam bo tudi tvoj zaklad." 12 Tam naj torej bo naše srce, kjer
želimo imeti svoj zaklad.
|