2. Za vse drugo, kar še ovira duha, pa želim, da vas je spremilo samo do praga ječe, do koder so vas spremili tudi vaši sorodniki. Odtlej ste ločeni od sveta, kolikor bolj od posvetnosti in njenih skrbi! Naj vas ne prestraši beseda, da ste ločeni od sveta. Če namreč pomislimo, da je svet sam pravzaprav ječa, bomo spoznali, da ste vi iz ječe ušli, ne pa prišli v ječo. Na svetu je hujša tema, tista, ki dela srca slepa. Težje verige nadeva svet, takšne, ki vklepajo celo človeške duše. Gršo nesnago izpuhteva svet, človeško slo. In še to. Več krivcev je na svetu, namreč vesoljni človeški rod. Čaka pa ga sodba, ne prokonzulova, ampak božja. Mislite si, blagoslovljeni, da so vas iz ječe prepeljali kvečjemu v pripor. Tu je sicer tema, toda vi sami ste luč; so vezi, toda vi ste pred Bogom prosti; tam je zoprn zadah, toda vi ste prijeten vonj; pričakuje se sodnik, toda vi sami boste sodili o sodnikih. ⁹ Tam naj žaluje, kdor vzdihuje po svetih užitkih. Kristjan pa se je že zunaj ječe odpovedal svetu, v ječi pa tudi ječi. Nič ni pomembno, kjer ste na svetu vi, ki ste zunaj sveta; in če ste izgubili nekaj življenjskih radosti, je vendar dobra kupčija, če nekaj izgubite, da dosežete večji dobiček.

Da ne govorim o plačilu, h kateremu Bog vabi mučence. Zdaj primerjajmo samo življenje med svetom in v ječi: ali ne pridobi duh v ječi več, kot meso izgubi; pa saj niti tistega, kar je prav, meso ne izgubi po skrbi Cerkve in ljubezni bratov; vrhu tega pa duh doseže, kar je veri zmeraj koristno. Ne gledaš tujih bogov; ne srečuješ njihovih podob; nisi deležen poganskih praznikov s svojo navzočnostjo; ne nadleguje te nečisti dim malikovalskih daritev; ne žali te vrišč pri igrah ali surovost, besnenje in nesramnost gledalcev; tvoje oči ne zadevajo ob kraje javne pohotnosti; prost si pohujšanja, skušnjav, slabih spominov in tudi preganjanja. Ječa nudi kristjanu, kar nudi puščava preroku. Sam Gospod je večkrat bival v samoti, da bi bolj nemoteno molil, da bi se umaknil svetu. ¹⁰ Naposled je svoje veličastvo učencem razodel v samoti. ¹¹ Opustimo ime ječa, recimo ji odmaknjenost! Čeprav je telo vklenjeno, čeprav je meso ujeto, duhu je vse odprto. Potuj v duhu, sprehajaj se v duhu, ne imej za cilj senčna igrišča ali dolge stebrenike, ampak tisto pot, ki drži k Bogu! Kolikorkrat boš v duhu hodil po njej, tolikokrat ne boš v ječi. Nič ne čuti noga v kitah, če je duh v nebesih. Celega človeka nosi duh in ga nese, kamor si želi: "Kjer pa je tvoje srce, tam bo tudi tvoj zaklad." ¹² Tam naj torej bo naše srce, kjer želimo imeti svoj zaklad.