bold = Main text
   Chapter                              grey = Comment text

 1 Uvod |      vzkliki, ki ji prihajajo kar sami od sebe, duša izpričuje: ~
 2 I    |   razumnost in modrost, bi ga kar razvpili za kristjana. Nam
 3 I    |        Nič naj se ne navaja,8 kar bi kristjan priznal, ne
 4 I    |    očitati! Saj tudi tistega, kar se navede, vsi ne poznajo,
 5 I    |   celega človeka, namreč vse, kar je človek. 12 Duša, stopi
 6 I(12)|      est hominis", vse tisto, kar je človek, to je njegovo
 7 I    | verjame. Tisto hočem dognati, kar prineseš sama s seboj v
 8 I    |       sama s seboj v človeka, kar si se naučila misliti sama
 9 II   | spremenljiv in zmožen trpeti; kar pa trpi in se spreminja,
10 IV   |                           IV. Kar pa zadeva izrek, ki je tebi
11 IV   |    tebi še bližji,31 saj meri kar na tvoje bistvo, trdimo,
12 IV   |     treba biti strah tistega, kar nas reši slehernega strahu.
13 IV   | vedela, da je po smrti nekaj, kar jo dela zlo, da se je bojiš.
14 IV   |      se danes trudi za nekaj, kar hoče šele po smrti, in da
15 IV   |       tako skrbno pripravlja, kar bo šele po ločitvi uživala?
16 IV   |     bil še med živimi, nam je kar pri roki beseda: "Odšel
17 V    |        če oznanja prav tisto, kar je dal Bog spoznati svojim,
18 V    |       navado in, dejal bi, že kar razvado takega govorjenja
19 V    |    tako bližnji, da se nekako kar sami od sebe porajajo na
20 V(42)|                               Kar izpričuje duša.~
21 VI   |       polno pravico razglaša, kar nam 49 niti šepetati ni