bold = Main text
   Chapter                                   grey = Comment text

 1 Uvod   |      prihajajo kar sami od sebe, duša izpričuje: ~a) bivanje enega
 2 Uvod   |         njenega stvarnika, Boga; duša tega spoznanja ni zajela
 3 I      |    namreč vse, kar je človek. 12 Duša, stopi sem v sredo!13 Če
 4 II     |         drugje priznavajo, da je duša božja in od Boga dana, se
 5 II     |  prejšnjemu mnenju. Če je namreč duša božja ali od Boga dana,
 6 II     |          edini Bog? Odtod torej, duša, iz tvoje zavesti ti prihaja
 7 III(29)|       preveč odločno trditev, da duša imenuje satana, nekoliko
 8 IV     | nagrobnim spomenikom? Od kod ima duša, da se danes trudi za nekaj,
 9 IV     |       pričakujemo. Pa tudi le-to duša oznanja. Kajti, če kdo o
10 V      |    učenki. Učiteljica je narava, duša je učenka. Karkoli je ona
11 V      |       učitelj učenke. Kaj utegne duša slutiti o svojem najvišjem
12 V      |       množico. Gotovo pa je bila duša prej od črke, beseda prej
13 V      |    verodostojnost,41 in če si je duša te izreke prilastila iz
14 V      |         bi tudi priznali, da je (duša) prejela pouk od vašega,
15 V(42)  |                    Kar izpričuje duša.~
16 VI(44) |                                  Duša.~
17 VI(45) |      enemu Bogu, kakor mu veleva duša.~
18 VI     |          tajil splošnost narave. Duša ne pade iz neba samo Latincem
19 VI     |    človek isti; različno je ime, duša je ena, različna beseda,
20 VI     |      pričevanje povsod. Sleherna duša s svojo polno pravico razglaša,
21 VI     |        Po pravici je torej vsaka duša obtoženka in priča, toliko