05-odrek | odtle-zavra | zavze-zulj
bold = Main text
Chapter grey = Comment text
1 III(26)| Hrizip (281/78 - 208/05 pr. Kr.), drugi ustanovitelj
2 Uvod | preproste človeške duše.(1) ~Z vzkliki, ki ji prihajajo
3 V(39) | Prim. Rim 11,17.~
4 V(41) | Prim. Apolog. 18 in 19.~
5 Uvod | dobrotljivost in pravičnost;(2) ~b) bivanje hudobnih duhov;(
6 III(26)| Hrizip (281/78 - 208/05 pr. Kr.), drugi ustanovitelj
7 II(24) | hudobni duhovi. Prim. Apolog. 22 in 23.~
8 II(24) | duhovi. Prim. Apolog. 22 in 23.~
9 III(26)| Hrizip (281/78 - 208/05 pr. Kr.), drugi
10 Uvod | bivanje hudobnih duhov;(3) ~c) življenje duše po smrti.(
11 Uvod | ampak iz Svetega pisma.(5) Poslušaj torej, človek,
12 III(26)| Hrizip (281/78 - 208/05 pr. Kr.), drugi
13 II(21) | Tantum adauctorem. Adauctor (od glagola adaugeo: še
14 II(21) | Tantum adauctorem. Adauctor (od glagola adaugeo:
15 II(21) | adauctorem. Adauctor (od glagola adaugeo: še pomnožiti, še povečati)
16 II(21) | pomeni sicer tistega, "qui adauget, incrementum fert", vendar
17 IV(33) | pomanjševalnica od miser; večkrat v afriških nagrobnih napisih.~
18 I | v knjižnicah izurjena, v akademijah in atiških stebriščih nasičena,
19 III | mi pravimo o njem, da je angel hudobije, mojster sleherne
20 II(22) | Vprašanje: "Unde ira, nisi ex animadversione?" je treba dopolniti s "
21 I(1) | in izreke, ki ustrezajo apologetičnemu namenu.~
22 I(5) | ujemajo z dokazi krščanskih apologetov.~
23 I(8) | spisov naj se v krščanskih apologijah nič ne navaja.~
24 II(19) | imena, kot npr. Jupiter, Apolon, Mars.~
25 VI | iz neba samo Latincem in Argivcem.48 Pri vseh narodih je človek
26 VI(48) | Argivi, pravzaprav prebivalci peloponeške
27 VI(48) | peloponeške pokrajine Argos (Argolis); pesniki rabijo to ime
28 VI(48) | prebivalci peloponeške pokrajine Argos (Argolis); pesniki rabijo
29 I | izurjena, v akademijah in atiških stebriščih nasičena, bruhala
30 I | sestavljena iz števil in atomov, ali se s telesom vred pričneš
31 II(21) | tukaj v pomenu preprostega "auctor" in je samo stopnjevanje
32 Uvod | dobrotljivost in pravičnost;(2) ~b) bivanje hudobnih duhov;(
33 II | kregati? Kako se ga bo kdo bal, če se ne zna srditi? Česa
34 IV | je zlo, ker se tudi ne bi bala, ko ne bi vedela, da je
35 V | in nihče o podzemlju? Kot berač uboga je bila menda govorica,
36 I(10) | pritrdili, ker naših spisov ne berejo. Kristjanom pa poganskih
37 V | obstajati zaradi pomanjkanja besed, ki jih tudi danes, ko je
38 VI | ti zbudi sum soglasje v besedah kljub tolikšnemu nesoglasju
39 II(23) | Latinsko besedilo je nepopravljivo pokvarjeno.~
40 I(9) | da so navedki natančni po besedilu in smislu.~
41 I | daješ človeku, da je umno bitje, zmožno zaznavati in spoznavati.
42 II | moral reči kristjan: "Bog te blagoslovi!" Če pa imenovanje Boga
43 V | tako navadni, danes tako bližnji, da se nekako kar sami od
44 IV | imena 32 štejejo za golo blodnjo, budalost in, kakor pravijo,
45 V | danes, ko je popolnejša, bogatejša in izrazitejša, ne more
46 II | naravni strah duše pred Bogom, če se Bog ne zna kregati?
47 II | okraski,23 pa nobenega od bogov pred seboj ne kličeš za
48 I(6) | opisovanje spričuje, da ni na bogovih nič božjega.~
49 I | zanje pesniki puhli, kadar bogovom očitajo človeške strasti
50 IV | Od druge strani stopam v boj, namreč od veselejšega upanja
51 IV | sicer reči, da se smrti ne bojimo zato, ker preti za prihodnost,
52 V | iz vaših; prejšnje je pač boljše za pouk duše kot pa poznejše,
53 I | pronicljivost 1 in še veliko boljši spomin sta potrebna, če
54 V | če zna človeku oznanjati božje navdihe, saj je dana od
55 Uvod | torej, človek, glas narave, božji glas! (6)~ ~
56 V | oblikovano od Boga ali od božjih pisem. Kaj hočeš torej,
57 VI | pojasnitvah verjemi toliko bolj božjim, toda po razsodbi duše prav
58 VI | na dan sodbe stala pred božjimi dvori, ne da bi imela kaj
59 IV | dostojanstvenejša od epikurejske, ker te brani pogina, pa jo vendar zaradi
60 I | sicer zelo slavljenim in branim, če se kje srečajo z dokazi
61 II | jemljejo skrb opazovanja in breme kaznovanja, hočejo častiti
62 II | krasiš Junono v njenem bronastem kipu, Minervi nadevaš čelado
63 I | atiških stebriščih nasičena, bruhala modrost. Tebe, preprosto
64 IV | štejejo za golo blodnjo, budalost in, kakor pravijo, drzno
65 Uvod | bivanje hudobnih duhov;(3) ~c) življenje duše po smrti.(
66 VI(46) | Ad caelum contestatur. Prim. Apolog.
67 V | poznejše, saj je tudi to čakalo, da je sprejelo pouk od
68 IV | ko ugasne življenje, in čakaš sodni dan ter si določena,
69 V(43) | usus communis callositatem. Callositas: otrdelost (kože); callus:
70 V(43) | In usus communis callositatem. Callositas: otrdelost (
71 V(43) | Callositas: otrdelost (kože); callus: trda koža, otiščanec, žulj.~
72 I(3) | roke v roko širili (npr. čarovniški spisi).~
73 VI | Zakaj imenuje Boga, čeprav časti drugega? Zakaj govori o
74 II | breme kaznovanja, hočejo častiti Boga, ki mu niti srda ne
75 IV | ta krščanska misel veliko častnejša od pitagorejske, ker te
76 V | kot na divjo oljko,39 po času mnogo ali vsaj nekaj malega
77 I(12) | nam stopi pred oči kot "cel človek", marveč "totum quod
78 II | bronastem kipu, Minervi nadevaš čelado s temnimi okraski,23 pa
79 I | sleherne objave, večje od celega človeka, namreč vse, kar
80 I | kaj zmotnega zavrgli ali čemu resničnemu pritrdili.4 Toda
81 IV | Nihče se ne boji tistega, čemur ne more uiti. Od druge strani
82 VI | toliko ceniš, kolikor ona ceni tebe, ki si ves njen, ki
83 VI | ona 44 je, ki jo toliko ceniš, kolikor ona ceni tebe,
84 II | tedaj, ko ti glavo obdaja Cererin trak, ko te ogrinja Saturnov
85 II | bal, če se ne zna srditi? Česa se boji, če ne srda? Zakaj
86 V | dobrote in volje ter svojega cilja in tudi svojega nasprotnika
87 II | obrneš v kletev, prav tako čisto po naše s svojo besedo priznaš,
88 V | splošno in stalno rabo iz človeških izrekov tvojih spisov?43~ ~
89 V(43) | In usus communis callositatem. Callositas:
90 I(13) | Consiste in medio: stopi sem kot
91 VI(46) | Ad caelum contestatur. Prim. Apolog. 17,6: "Ko
92 V | pa je bila duša prej od črke, beseda prej od knjige,
93 IV(34) | Cum obsoniis et matteis. Obsonium:
94 I(1) | Curiositas: spretnost, da v poganskih
95 IV | trpljenja, če ti ne ostane nič čuta, če te nič več ni, ko zapustiš
96 IV | Toda, morda se bolj zavedaš čutenja po smrti kot prihodnjega
97 IV | torej človeku, ki ničesar ne čuti? Zakaj pa ga preklinjaš,
98 IV | preklinjaš, kakor da bi kaj čutil? Če te zbode spomin na koga,
99 IV | istega človeka, ker ne moreš čutiti nič hudega ali dobrega brez
100 II | brez dvoma pozna svojega dajalca, in če ga pozna, se ga tudi
101 I | koder koli in kakor koli daješ človeku, da je umno bitje,
102 VI | ne videti? Zakaj nam je dala te besede ali jih od nas
103 IV | svojega stališča, ko si daleč od njih. Kajti pri njihovi
104 III(28)| semine infectum suae etiam damnationis traducem fecit.~
105 II(21) | stopnjevanje prejšnjega "dator".~
106 IV | če kdo o kom, ki je že davno umrl, povprašuje, kot da
107 III(28)| Tertulijan pravi: ... totum genus de suo semine infectum suae
108 IV | ko ti pridobi važnejši del; tako se ni več bati izgube
109 IV | svoje ime s slovstvenimi deli ali s skromno hvalo lepega
110 III | nad njimi prekletstvo. "Demon" praviš človeku,27 ki je
111 II(25) | marveč da postavi vpričo demona pričo za kristjane. V tej
112 VI | drugega? Zakaj govori o demonih, ko v kletvicah šiba duhove?
113 III | madeža, kakršne pripisujemo demonom, tako zoprn, da ga moraš
114 II | resnice, ki celo vpričo demonov 24 postavlja pričo 25 za
115 VI(47) | Ad terram detestatur. Demone zaklinja obrnjena
116 II(20) | Ad istam disciplinam ... transvolamus.~
117 V | smo mi vcepljeni kot na divjo oljko,39 po času mnogo ali
118 II | oznanjamo, ti ni skrita. "Bog je dober", "Bog je dobrotljiv" je
119 II | glede na to, da je vsaka dobra želja v imenu dobrega in
120 IV | podzemlju". Prav tako v dobrem smislu: če si komu hvalo
121 IV | tako se ni več bati izgube dobrin, ki jim je za protiutež
122 IV | jim je za protiutež druga dobrina, namreč mir pred zoprnostmi.
123 IV | ker bi bil ugrabljen iz dobrine življenja, marveč kakor
124 IV | si ga spoznala za veliko dobrino, se gotovo ne smeš bati
125 V | svojega stvarnika in njegove dobrote in volje ter svojega cilja
126 V | govoril o Bogu in njegovi dobroti, nihče o smrti in nihče
127 II | Bog je dober", "Bog je dobrotljiv" je tvoj vzklik. Seveda
128 II | želja v imenu dobrega in dobrotljivega Boga pri nas znamenje najvišjega
129 Uvod | bivanje enega Boga, njegovo dobrotljivost in pravičnost;(2) ~b) bivanje
130 III(30)| To Tertulijan dodaja, ker je ime kristjan osovraženo.~
131 II | je tvoj vzklik. Seveda dodajaš: "Človek pa je hudoben."
132 I | ne verjame. Tisto hočem dognati, kar prineseš sama s seboj
133 V | razlaga znamenja, kako v dogodkih gleda prihodnost. Je mar
134 V | smo drugje povedali, da bi dokazali njihovo verodostojnost,41
135 I | smisel, vir, izročilo in dokaze za trditev; iz tega se dá
136 I(2) | Instrumentum - (pisno) dokazilo, listina.~
137 I | njihovim lastnim orodjem 2 dokaže, kako nasprotujejo sebi
138 III | kajpada kot da tega tudi ne dokažemo, ko jih mi edini iz telesa
139 IV | in čakaš sodni dan ter si določena, kakor si zaslužila, za
140 IV | smislu: če si komu hvalo dolžan, prosiš "okrepčilo njegovim
141 I(3) | publicae litterae), vsem dosegljivi, torej ne prepovedani, kakršni
142 IV | telo, tvojo doto, dasi je dostojanstvenejša od epikurejske, ker te brani
143 IV | ti tudi vrača telo, tvojo doto, dasi je dostojanstvenejša
144 VI | nam 49 niti šepetati ni dovoljeno. Po pravici je torej vsaka
145 IV | ki jim je za protiutež druga dobrina, namreč mir pred
146 II | sodiščem pozivaš sodnika od drugod, v svojih templjih trpiš
147 III | katerakoli Gospodu zvesta verska družba,30 ga vendar tudi ti poznaš,
148 IV | budalost in, kakor pravijo, drzno sanjarijo. Toda ni nas sram,
149 Uvod | 2) ~b) bivanje hudobnih duhov;(3) ~c) življenje duše po
150 VI | demonih, ko v kletvicah šiba duhove? Zakaj zarotuje 46 proti
151 II(24) | skrivajo demoni, hudobni duhovi. Prim. Apolog. 22 in 23.~
152 II(25) | pravi, da naredi resnica dušo za pričo, marveč da postavi
153 II(22) | est" kakor v naslednjih dveh, ne gre, kajti srd ne izvira
154 II | božja ali od Boga dana, brez dvoma pozna svojega dajalca, in
155 VI | že glede svojega slovstva dvomiš, vedi: ne Bog ne narava
156 VI | sodbe stala pred božjimi dvori, ne da bi imela kaj povedati.50
157 VI | je ena, različna beseda, eden je duh, različen je zvok,
158 II | s tem edinim imenom, 19 edinega, ki je od njega vse in ki
159 I | je kdo govoril o enem in edinem Bogu! Dá, še več! Nič naj
160 II | ko oznanjamo Boga s tem edinim imenom, 19 edinega, ki je
161 V(38) | Tertulijan ima v mislih egiptovskega Merkurja (Totha), ki je
162 VI | različno je ime, duša je ena, različna beseda, eden je
163 Uvod | duša izpričuje: ~a) bivanje enega Boga, njegovo dobrotljivost
164 VI(45) | zanemarja bogove, ker vzklika k enemu Bogu, kakor mu veleva duša.~
165 IV | je dostojanstvenejša od epikurejske, ker te brani pogina, pa
166 I | božja, kakor se zdi samo Epikuru, se toliko bolj ne smeš
167 II | v templjih. Stojiš pred Eskulapom, krasiš Junono v njenem
168 IV(34) | Cum obsoniis et matteis. Obsonium: prigrizek,
169 III(28)| suo semine infectum suae etiam damnationis traducem fecit.~
170 II(22) | Vprašanje: "Unde ira, nisi ex animadversione?" je treba
171 I(17) | Extranea: tujka, ne naša, ne kristjanka.~
172 III(28)| etiam damnationis traducem fecit.~
173 II(21) | qui adauget, incrementum fert", vendar menim, da stoji
174 III(28)| Tertulijan pravi: ... totum genus de suo semine infectum suae
175 II(21) | adauctorem. Adauctor (od glagola adaugeo: še pomnožiti, še
176 VI | nesoglasju v ravnanju! Puhla glava si, če bi hotel kaj takega
177 V | sega vendarle nauk nazaj do glavnega vira, in karkoli ste nemara
178 II | pogostokrat celo tedaj, ko ti glavo obdaja Cererin trak, ko
179 V | znamenja, kako v dogodkih gleda prihodnost. Je mar čudno,
180 IV(34) | zlasti ribe; mattea (iz gr. 'gnesti'): poslastica, slaščica.~
181 IV | njenega imena 32 štejejo za golo blodnjo, budalost in, kakor
182 III | kristjani ali katerakoli Gospodu zvesta verska družba,30
183 IV(36) | Ob pogrebnih gostijah se spodobi rajne hvaliti.~
184 IV | njih. Kajti pri njihovi gostiji, ko so tako rekoč navzoči
185 IV | njimi, ker se zaradi njih gostiš. "Ubožček" praviš torej
186 V | berač uboga je bila menda govorica, da sploh ni mogla obstajati
187 VI | lastno govorico, toda tvarina govorice je skupna. Bog je povsod
188 IV | zlo, da se je bojiš. Ne govorimo zdaj o naravnem nagonu,
189 V | bi, že kar razvado takega govorjenja utrdila mnenja, ki jih je
190 IV(34) | zlasti ribe; mattea (iz gr. 'gnesti'): poslastica,
191 II(22) | kakor v naslednjih dveh, ne gre, kajti srd ne izvira iz
192 VI(48) | pesniki rabijo to ime za Grke nasploh.~
193 IV | pogrebščino, ali kadar se z grobov vračaš židane volje. Toda
194 IV | pred mestna vrata na grobove, da tam pravzaprav sebi
195 IV | naštevati Kurtije, Regule in grške junake, ki brez števila
196 V(40) | starejše od svetega slovstva, grškega in zlasti latinskega, druge
197 VI | takega pripisovati našemu in grškemu jeziku, ki veljata za sorodna
198 III(27)| Trditev velja za grški jezik.~
199 II | opazovanja in breme kaznovanja, hočejo častiti Boga, ki mu niti
200 I | nihče ne verjame. Tisto hočem dognati, kar prineseš sama
201 V | ali od božjih pisem. Kaj hočeš torej, človek, da bi to 42
202 I(12) | marveč "totum quod est hominis", vse tisto, kar je človek,
203 VI | ravnanju! Puhla glava si, če bi hotel kaj takega pripisovati našemu
204 III(26)| Hrizip (281/78 - 208/05 pr. Kr.),
205 III | demoni, se posmehuje kak Hrizipov 26 privrženec, kajpada kot
206 VI | in božja dobrota povsod; hudič je povsod in kletev nad
207 VI | je povsod in kletev nad hudičem povsod; sklicevanje na božjo
208 II(24) | maliki se skrivajo demoni, hudobni duhovi. Prim. Apolog. 22
209 Uvod | pravičnost;(2) ~b) bivanje hudobnih duhov;(3) ~c) življenje
210 II | priznavajo. Kajti, če se Bog huduje, pravijo, je spremenljiv
211 IV(36) | gostijah se spodobi rajne hvaliti.~
212 I | I. Velika pronicljivost 1
213 II | II. Nismo jim všeč,18 ko oznanjamo
214 III | III. Ko pa trdimo, da so to
215 V | pa so božja pisma, ki jih imamo mi ali Judi, na katera smo
216 II | bo med nama sodil." Odkod imaš to, dasi nisi kristjan?
217 II | oznanjamo Boga s tem edinim imenom, 19 edinega, ki je od njega
218 II | Bog te blagoslovi!" Če pa imenovanje Boga obrneš v kletev, prav
219 II | da je vsaka dobra želja v imenu dobrega in dobrotljivega
220 I(15) | Imperitia: nevednost, ki je prosta
221 II(21) | sicer tistega, "qui adauget, incrementum fert", vendar menim, da
222 III(28)| totum genus de suo semine infectum suae etiam damnationis traducem
223 I(2) | Instrumentum - (pisno) dokazilo, listina.~
224 II(22) | Vprašanje: "Unde ira, nisi ex animadversione?"
225 VI | si oznanjala, pa ga nisi iskala; demone si s studom zavračala,
226 II(20) | Ad istam disciplinam ... transvolamus.~
227 IV | podstat ter tvar in spomin istega človeka, ker ne moreš čutiti
228 VI | Pri vseh narodih je človek isti; različno je ime, duša je
229 IV | slehernega strahu. Če se bojiš iti iz življenja, ker si ga
230 IV | IV. Kar pa zadeva izrek, ki
231 VI | razsodbi duše prav tako naravi. Izberi, katera verodostojnost od
232 III | ko jih mi edini iz telesa izganjamo. Tvoje zakletve odgovarjajo,
233 IV | življenja. Toda, ker prav tako izginejo tudi mnoge številnejše zoprnosti
234 VI(46) | Prim. Apolog. 17,6: "Ko to izgovarja, se ne ozira proti Kapitolu,
235 V | zamislil ali noben jezik izgovoril ali nobeno uho ujelo? Ker
236 IV | del; tako se ni več bati izgube dobrin, ki jim je za protiutež
237 II | Saturnov škrlatni plašč in Izidino platneno odelo, da, celo
238 V | Kdor pa meni, da takšni izlivi duše niso nauk narave in
239 I | očitajo človeške strasti in izmišljotine,6 tedaj so modrijani neužitni,
240 I | te takšne, ki bi, v šolah izobražena, v knjižnicah izurjena,
241 II | nekaj tujega, dejal bi, izposojenega, če včasih tudi tem praviš
242 II | mu je vse podložno. Daj, izpričaj, ali tako misliš! Slišimo
243 I | učiteljev svetne vednosti izrabiti pričevanja za krščansko
244 V | popolnejša, bogatejša in izrazitejša, ne more pogrešati, če nekdaj,
245 III | zapoved in, zato v smrt izročen, povzročil, da odtlej ves
246 V | učila in se ta naučila, je izročil Bog, namreč učitelj učenke.
247 V | nemara vi od našega vzeli in izročili, je naše, prav naše. Ker
248 I | in navedli smisel, vir, izročilo in dokaze za trditev; iz
249 V(38) | Totha), ki je veljal za izumitelja pisave in jezika.~
250 I | izobražena, v knjižnicah izurjena, v akademijah in atiških
251 VI | služi, in vendar drugje išče maščevalca? Zakaj sodi o
252 II | misliš! Slišimo te namreč, da javno in popolno prosto, kakor
253 IV | vračaš židane volje. Toda jaz terjam tvoje trezno35 mnenje. "
254 II | odklanjajo.20 S tem, da mu jemljejo skrb opazovanja in breme
255 V(38) | za izumitelja pisave in jezika.~
256 VI | pripisovati našemu in grškemu jeziku, ki veljata za sorodna med
257 V | pisma, ki jih imamo mi ali Judi, na katera smo mi vcepljeni
258 IV | Kurtije, Regule in grške junake, ki brez števila poročil
259 II | Stojiš pred Eskulapom, krasiš Junono v njenem bronastem kipu,
260 III | to demoni, se posmehuje kak Hrizipov 26 privrženec,
261 IV | Zakaj prvič, ko se spomniš kakega rajnega, ga imenuješ "ubožček",33
262 I(12) | pričo ne kliče človeka, kakršen nam stopi pred oči kot "
263 III | ali kateregakoli madeža, kakršne pripisujemo demonom, tako
264 I(3) | dosegljivi, torej ne prepovedani, kakršni so se samo skrivaj iz roke
265 I | nevedno, pozivam, takšno, kakršno te imajo tisti, ki samo
266 VI(46) | izgovarja, se ne ozira proti Kapitolu, marveč proti nebu. Ve namreč,
267 III | spoznajo samo kristjani ali katerakoli Gospodu zvesta verska družba,30
268 IV | prihodnjega vstajenja, za katerega nam očitajo, da ga predrzno
269 III | hudobije ali napuha ali kateregakoli madeža, kakršne pripisujemo
270 I | navede, vsi ne poznajo, in kateri poznajo, niso prepričani,
271 I | modrijanov in pesnikov ali katerih koli učiteljev svetne vednosti
272 II | skrb opazovanja in breme kaznovanja, hočejo častiti Boga, ki
273 I | ali od svojega stvarnika, kdorkoli je. Kolikor vem, nisi kristjanka;
274 II | Junono v njenem bronastem kipu, Minervi nadevaš čelado
275 VI | Zakaj govori o demonih, ko v kletvicah šiba duhove? Zakaj zarotuje 46
276 I(12) | Za pričo ne kliče človeka, kakršen nam stopi
277 VI | zbudi sum soglasje v besedah kljub tolikšnemu nesoglasju v
278 V | nekaj malega pred svetno književnostjo,40 kakor smo drugje povedali,
279 I(15) | nevednost, ki je prosta knjižne in šolske učenosti.~
280 I | bi, v šolah izobražena, v knjižnicah izurjena, v akademijah in
281 I | pozneje v telo vseliš, od koder koli in kakor koli daješ
282 IV | čutil? Če te zbode spomin na koga, ker te je prizadela njegova
283 IV | oznanja. Kajti, če kdo o kom, ki je že davno umrl, povprašuje,
284 IV | tako v dobrem smislu: če si komu hvalo dolžan, prosiš "okrepčilo
285 IV | prosiš "okrepčilo njegovim kostem in njegovemu pepelu" in
286 V(43) | otrdelost (kože); callus: trda koža, otiščanec, žulj.~
287 V(43) | Callositas: otrdelost (kože); callus: trda koža, otiščanec,
288 III(26)| Hrizip (281/78 - 208/05 pr. Kr.), drugi ustanovitelj stoiške
289 II | Stojiš pred Eskulapom, krasiš Junono v njenem bronastem
290 II | da je Bog, ki ga imenuješ kratko in malo Bog, tako da rabiš
291 II | Bogom, če se Bog ne zna kregati? Kako se ga bo kdo bal,
292 I | modrost, bi ga kar razvpili za kristjana. Nam torej niso nič mar
293 VI | mrtvih? Katere besede ima od kristjanov, ki jih ne mara ne slišati
294 VI | obtoženka in priča, toliko kriva zmot, kolikor priča za resnico.
295 I | nasprotujejo sebi in kako so do nas krivični. Nekateri, ki so se že prej
296 I | narobe sreči, ker se jim v krivih rečeh bolj verjame kot v
297 I | prav tako z razpotja, s križišča, iz tkalnice. Tvoja nevednost 15
298 I | se kje srečajo z dokazi krščanske obrambe.5 Tedaj so zanje
299 I | pametnega, kdor bi kaj približno krščanskega trdil, če pa bi se, prezirajoč
300 Uvod | UVOD ~Zagovorom krščanstva, ki se sklicujejo na pričevanje
301 IV | Predolgo bi bilo naštevati Kurtije, Regule in grške junake,
302 I | modrijanov, toliko bolj ne boš lagala; če pa nisi božja, kakor
303 I | se toliko bolj ne smeš lagati, ali si sprejeta iz nebes
304 V | bilo izrekov, ki so tako lahki, tako navadni, danes tako
305 II | svetega življenja, tako z lahkoto praviš, kakor bi moral reči
306 VI | zvok, vsako ljudstvo ima lastno govorico, toda tvarina govorice
307 VI | Duša ne pade iz neba samo Latincem in Argivcem.48 Pri vseh
308 V(40) | slovstva, grškega in zlasti latinskega, druge manj.~
309 II(23) | Latinsko besedilo je nepopravljivo
310 IV(37) | Če po smrti duše ni več, laže sebi v škodo, če govori,
311 VI | vedi: ne Bog ne narava ne lažeta. Da boš pa Bogu in naravi
312 IV | zapustiš to telo, zakaj lažeš sebi v škodo,37 kakor da
313 II | Jupiter, Mars, Minerva. Zakaj le o enem zatrdno praviš, da
314 II | česar pa Bog ne more. Ker pa le-ti drugje priznavajo, da je
315 IV | predrzno pričakujemo. Pa tudi le-to duša oznanja. Kajti, če
316 IV | deli ali s skromno hvalo lepega življenja ali vsaj s sijajnim
317 I(2) | Instrumentum - (pisno) dokazilo, listina.~
318 I(3) | so spisi javni (publicae litterae), vsem dosegljivi, torej
319 VI | različen je zvok, vsako ljudstvo ima lastno govorico, toda
320 II | zato hudoben, ker se je ločil od dobrega Boga. Celo glede
321 IV | pripravlja, kar bo šele po ločitvi uživala? Nič bi ji ne bilo
322 I | sta potrebna, če se kdo loti dela in hoče iz splošno
323 III | napuha ali kateregakoli madeža, kakršne pripisujemo demonom,
324 I | vednosti, čeprav bi bila majhna, nihče ne verjame. Tisto
325 V | času mnogo ali vsaj nekaj malega pred svetno književnostjo,40
326 II(24) | Za maliki se skrivajo demoni, hudobni
327 I(7) | Malikovalske obrede.~
328 II | ki ga imenuješ kratko in malo Bog, tako da rabiš očitno
329 I | nas na ta način napisali manjša dela ter pri posameznih
330 VI | od kristjanov, ki jih ne mara ne slišati ne videti? Zakaj
331 IV(34) | prigrizek, zlasti ribe; mattea (iz gr. 'gnesti'): poslastica,
332 IV(34) | Cum obsoniis et matteis. Obsonium: prigrizek, zlasti
333 VI | služi, in vendar drugje išče maščevalca? Zakaj sodi o mrtvih? Katere
334 I(13) | Consiste in medio: stopi sem kot priča k zasliševanju!~
335 V | Kot berač uboga je bila menda govorica, da sploh ni mogla
336 V | je dana od Boga? ~Kdor pa meni, da takšni izlivi duše niso
337 IV | je tebi še bližji,31 saj meri kar na tvoje bistvo, trdimo,
338 V | preden je bil, menim, rojen Merkur 38 rojen, ni bilo izrekov,
339 V(38) | ima v mislih egiptovskega Merkurja (Totha), ki je veljal za
340 IV | dobrega brez občutljivega mesa in ker ni nikakršnega vzroka
341 IV | in poslasticami 34 pred mestna vrata na grobove, da tam
342 II | si bolj želi, da bi bil milostljiv kot pa srdit? Od kod torej
343 II | Saturn, Jupiter, Mars, Minerva. Zakaj le o enem zatrdno
344 II | v njenem bronastem kipu, Minervi nadevaš čelado s temnimi
345 II | se spreminja, utegne tudi miniti, česar pa Bog ne more. Ker
346 IV | protiutež druga dobrina, namreč mir pred zoprnostmi. Ni nas
347 IV | želiš, naj v podzemlju "v miru počiva". Če po smrti zate
348 IV(33) | Misellus, pomanjševalnica od miser;
349 IV(33) | Misellus, pomanjševalnica od miser; večkrat v afriških nagrobnih
350 V(38) | Tertulijan ima v mislih egiptovskega Merkurja (Totha),
351 V | modrijana in pesnika. Naj torej mislimo, da so ljudje, preden so
352 IV | rekoč navzoči in s teboj za mizo, bi jim njihove usode ne
353 V | takega govorjenja utrdila mnenja, ki jih je zaneslo iz objavljenih
354 IV | jaz terjam tvoje trezno35 mnenje. "Ubožčke" imenuješ rajne,
355 II | obrniti proti prejšnjemu mnenju. Če je namreč duša božja
356 IV | prav tako izginejo tudi mnoge številnejše zoprnosti življenja,
357 V | na divjo oljko,39 po času mnogo ali vsaj nekaj malega pred
358 V | iz objavljenih spisov med množico. Gotovo pa je bila duša
359 II | nauk radi priznavamo, na moč odklanjajo.20 S tem, da
360 I | Nič več ne bo veljal za modrega in pametnega, kdor bi kaj
361 V | pisala, človek sam prej od modrijana in pesnika. Naj torej mislimo,
362 I | izmišljotine,6 tedaj so modrijani neužitni, kadar trkajo na
363 I | kristjan priznal, ne da bi mogel kaj očitati! Saj tudi tistega,
364 IV(37) | če govori, kakor da bi jo moglo po smrti kaj hudega zadeti.~
365 II | naposled tudi kot svojega tako mogočnega stvarnika.21 Mar se ne boji
366 III | njem, da je angel hudobije, mojster sleherne zmote, zapeljivec
367 V(40) | knjige Svetega pisma, npr. Mojzesove, so veliko starejše od svetega
368 VI | studom zavračala, in si jih molila; sklicevala si se na božjo
369 II | lahkoto praviš, kakor bi moral reči kristjan: "Bog te blagoslovi!"
370 I(4) | marsikatero religiozno in moralno resnico poudarili.~
371 IV | kaj bo po smrti. ~Toda, morda se bolj zavedaš čutenja
372 V | tudi božja. Menim, da se ne morejo zdeti nikomur pogrošna in
373 VI | maščevalca? Zakaj sodi o mrtvih? Katere besede ima od kristjanov,
374 III | pa omenjaš, kadar te kaj muči in kadar zavračaš in s trudom
375 I | spomin, so pač pri nas na ta način napisali manjša dela ter
376 II | bronastem kipu, Minervi nadevaš čelado s temnimi okraski,23
377 I(3) | Tertulijan naglaša, da so spisi javni (publicae
378 IV | govorimo zdaj o naravnem nagonu, da nas je smrti strah.
379 IV(33) | miser; večkrat v afriških nagrobnih napisih.~
380 IV | življenja ali vsaj s sijajnim nagrobnim spomenikom? Od kod ima duša,
381 I(1) | spretnost, da v poganskih spisih najdemo misli in izreke, ki ustrezajo
382 II | dobrotljivega Boga pri nas znamenje najvišjega nravnega reda in svetega
383 V | utegne duša slutiti o svojem najvišjem učitelju, to moreš ti presoditi
384 II | če ne od oblasti? Kdo ima najvišjo oblast, če ne edini Bog?
385 II | bo povrnil", "Bog bo med nama sodil." Odkod imaš to, dasi
386 II(25) | Tertulijan namenoma ne pravi, da naredi resnica
387 I(1) | ustrezajo apologetičnemu namenu.~
388 II | da ima on vso oblast nad nami. So ljudje, ki Boga sicer
389 IV(31) | sorodnejši izrek, ker se nanaša na njeno bistvo.~
390 I | pač pri nas na ta način napisali manjša dela ter pri posameznih
391 IV(33) | večkrat v afriških nagrobnih napisih.~
392 II | pozna, se ga tudi boji, naposled tudi kot svojega tako mogočnega
393 II | seveda nas, ki iz strahu pred napovedano sodbo, ta nauk radi priznavamo,
394 III | nečistosti ali hudobije ali napuha ali kateregakoli madeža,
395 IV | bojiš. Ne govorimo zdaj o naravnem nagonu, da nas je smrti
396 II | kot pa srdit? Od kod torej naravni strah duše pred Bogom, če
397 II(25) | Tertulijan namenoma ne pravi, da naredi resnica dušo za pričo, marveč
398 VI | in Argivcem.48 Pri vseh narodih je človek isti; različno
399 IV | obojno večno; da boš to vzela nase, se ti mora vrniti prejšnja
400 I | akademijah in atiških stebriščih nasičena, bruhala modrost. Tebe,
401 II(22) | vprašanju "est" kakor v naslednjih dveh, ne gre, kajti srd
402 VI(48) | pesniki rabijo to ime za Grke nasploh.~
403 V | jo je dal? Celo ko jo je nasprotnik ujel v zanko, se spominja
404 V | svojega cilja in tudi svojega nasprotnika samega. Je mar torej tako
405 II | Človek pa je hudoben." Z nasprotno trditvijo kajpada posredno
406 I | lastnim orodjem 2 dokaže, kako nasprotujejo sebi in kako so do nas krivični.
407 V | da so ljudje, preden so nastali in se razširili spisi, živeli
408 I(9) | To je, da so navedki natančni po besedilu in smislu.~
409 I | dela ter pri posameznih naukih omenili in navedli smisel,
410 I | kristjanka; zakaj - to je navadna pot - kristjanka postane
411 V | ki so tako lahki, tako navadni, danes tako bližnji, da
412 V | posrečilo spoznati in v navadno govorico zasejati nekaj,
413 V | znanja, bo rajši trdil, da so navado in, dejal bi, že kar razvado
414 I(10) | našim spisom, ki v njih navajamo poganske pisce, pritrdili,
415 V | človeku oznanjati božje navdihe, saj je dana od Boga? Je
416 I | Saj tudi tistega, kar se navede, vsi ne poznajo, in kateri
417 Uvod | Zategadelj bo pisatelj navedel novo pričevanje. To pričevanje
418 I(9) | To je, da so navedki natančni po besedilu in
419 I | posameznih naukih omenili in navedli smisel, vir, izročilo in
420 I(14) | brez učenosti in druge navlake.~
421 IV | gostiji, ko so tako rekoč navzoči in s teboj za mizo, bi jim
422 V | vašega, sega vendarle nauk nazaj do glavnega vira, in karkoli
423 V | karkoli ste nemara vi od našega vzeli in izročili, je naše,
424 VI | hotel kaj takega pripisovati našemu in grškemu jeziku, ki veljata
425 IV | slavni. Predolgo bi bilo naštevati Kurtije, Regule in grške
426 VI | narave. Duša ne pade iz neba samo Latincem in Argivcem.48
427 I | lagati, ali si sprejeta iz nebes ali od zemlje spočeta ali
428 IV(31) | Necessaria sententia ni nujen, neizogiben
429 III | človeku,27 ki je zaradi nečistosti ali hudobije ali napuha
430 IV(31) | Necessaria sententia ni nujen, neizogiben izrek, marveč duši notranje
431 V | danes tako bližnji, da se nekako kar sami od sebe porajajo
432 V(40) | Nekatere knjige Svetega pisma, npr.
433 I | kako so do nas krivični. Nekateri, ki so se že prej ukvarjali
434 V | izrazitejša, ne more pogrešati, če nekdaj, preden je slovstvo na svetu
435 II | to besedo praviš, da je neki Bog, in mu priznavaš vso
436 VI | zaklinja 47 proti zemlji? Zakaj nekje služi, in vendar drugje
437 III(29)| da duša imenuje satana, nekoliko omili.~
438 V | glavnega vira, in karkoli ste nemara vi od našega vzeli in izročili,
439 V | razširili spisi, živeli nemi, brez takšnih izrekov? Mar
440 II(23) | Latinsko besedilo je nepopravljivo pokvarjeno.~
441 VI | besedah kljub tolikšnemu nesoglasju v ravnanju! Puhla glava
442 I | preprosto in samoniklo in neuglajeno in nevedno, pozivam, takšno,
443 I | izmišljotine,6 tedaj so modrijani neužitni, kadar trkajo na vrata resnice.
444 I | samoniklo in neuglajeno in nevedno, pozivam, takšno, kakršno
445 I | zakrknjenost, ki prihaja od nevere, je odrekla vero lastnim
446 IV | občutljivega mesa in ker ni nikakršnega vzroka za sodbo, če se ne
447 V | zasejati nekaj, česar si še nikoli noben duh ni zamislil ali
448 V | Menim, da se ne morejo zdeti nikomur pogrošna in smešna, če pomisli
449 II | sicer ne taje, vendar pa ga nimajo za opazovalca, pričo in
450 IV | koga, ker te je prizadela njegova žalitev, mu želiš, naj mu
451 V | spominja svojega stvarnika in njegove dobrote in volje ter svojega
452 III | ves rod, ki je okužen od njegovega semena, dalje in dalje prenaša
453 IV | okrepčilo njegovim kostem in njegovemu pepelu" in želiš, naj v
454 V | nihče govoril o Bogu in njegovi dobroti, nihče o smrti in
455 IV | dolžan, prosiš "okrepčilo njegovim kostem in njegovemu pepelu"
456 III | trudom odbijaš; mi pravimo o njem, da je angel hudobije, mojster
457 VI | ona ceni tebe, ki si ves njen, ki ti je vse, ki brez nje
458 II | Eskulapom, krasiš Junono v njenem bronastem kipu, Minervi
459 I | krščansko resnico, da se njenim sovražnikom in preganjalcem
460 IV(31) | izrek, ker se nanaša na njeno bistvo.~
461 IV | s teboj za mizo, bi jim njihove usode ne mogla očitati.36
462 IV | daleč od njih. Kajti pri njihovi gostiji, ko so tako rekoč
463 I | sovražnikom in preganjalcem z njihovim lastnim orodjem 2 dokaže,
464 V | povedali, da bi dokazali njihovo verodostojnost,41 in če
465 II | s temnimi okraski,23 pa nobenega od bogov pred seboj ne kličeš
466 V | noben jezik izgovoril ali nobeno uho ujelo? Ker pa so božja
467 IV(31) | neizogiben izrek, marveč duši notranje bližji, sorodnejši izrek,
468 I | spoznati, da nismo sprejeli nič novega ali strahotnega, glede česar
469 II | nas znamenje najvišjega nravnega reda in svetega življenja,
470 IV(31) | Necessaria sententia ni nujen, neizogiben izrek, marveč
471 IV | hudega ali dobrega brez občutljivega mesa in ker ni nikakršnega
472 II | celo tedaj, ko ti glavo obdaja Cererin trak, ko te ogrinja
473 I | kristjanka postane in se kot taka običajno ne rodi.16 Vendar pa zdaj
474 V | mnenja, ki jih je zaneslo iz objavljenih spisov med množico. Gotovo
475 II | sodbe? Odkod sodba, če ne od oblasti? Kdo ima najvišjo oblast,
476 II(25) | kristjane. V tej splošnejši obliki je stavek toliko tehtnejši.~
477 V | pomembno, ali je znanje duše oblikovano od Boga ali od božjih pisem.
478 I | tvoje, da bi jih pred teboj oblila rdečica, ker nas sovražijo
479 IV | zaslužila, za muko ali tolažbo, obojno večno; da boš to vzela nase,
480 I | srečajo z dokazi krščanske obrambe.5 Tedaj so zanje pesniki
481 VI(50) | imela kaj povedati za svojo obrambo.~
482 II | Če pa imenovanje Boga obrneš v kletev, prav tako čisto
483 II | pričevanje duše same, ki se da obrniti proti prejšnjemu mnenju.
484 VI(47) | detestatur. Demone zaklinja obrnjena proti zemlji.~
485 III | in dalje prenaša njegovo obsodbo.28 Slutiš 29 torej, kdo
486 IV(34) | Cum obsoniis et matteis. Obsonium: prigrizek,
487 IV(34) | Cum obsoniis et matteis. Obsonium: prigrizek, zlasti ribe;
488 V | govorica, da sploh ni mogla obstajati zaradi pomanjkanja besed,
489 VI | pravici je torej vsaka duša obtoženka in priča, toliko kriva zmot,
490 I(12) | kakršen nam stopi pred oči kot "cel človek", marveč "
491 II | kajpada posredno in prikrito očitaš, da je človek zato hudoben,
492 II | malo Bog, tako da rabiš očitno nekaj tujega, dejal bi,
493 III | kadar zavračaš in s trudom odbijaš; mi pravimo o njem, da je
494 II | plašč in Izidino platneno odelo, da, celo v templjih. Stojiš
495 III | izganjamo. Tvoje zakletve odgovarjajo, da demoni so in da je nad
496 II | radi priznavamo, na moč odklanjajo.20 S tem, da mu jemljejo
497 III(29)| Tertulijan svojo prejšnjo preveč odločno trditev, da duša imenuje
498 IV | zoprnosti življenja, smrt odplavi strah, ko ti pridobi važnejši
499 IV | so "na varnem", kadar se odpravljaš s prigrizki in poslasticami 34
500 I | ki prihaja od nevere, je odrekla vero lastnim učiteljem,
|