05-odrek | odtle-zavra | zavze-zulj
bold = Main text
Chapter grey = Comment text
501 III | smrt izročen, povzročil, da odtlej ves rod, ki je okužen od
502 II | oblast, če ne edini Bog? Odtod torej, duša, iz tvoje zavesti
503 IV | je kar pri roki beseda: "Odšel je in se mora vrniti."~ ~
504 II | obdaja Cererin trak, ko te ogrinja Saturnov škrlatni plašč
505 IV | smrti živ, tako da skuša ohraniti svoje ime s slovstvenimi
506 II | nadevaš čelado s temnimi okraski,23 pa nobenega od bogov
507 IV | komu hvalo dolžan, prosiš "okrepčilo njegovim kostem in njegovemu
508 III | da odtlej ves rod, ki je okužen od njegovega semena, dalje
509 V | mi vcepljeni kot na divjo oljko,39 po času mnogo ali vsaj
510 I | ter pri posameznih naukih omenili in navedli smisel, vir,
511 III | moraš sovražiti. Satana pa omenjaš, kadar te kaj muči in kadar
512 III(29)| imenuje satana, nekoliko omili.~
513 II | vendar pa ga nimajo za opazovalca, pričo in sodnika. Zaradi
514 II | tem, da mu jemljejo skrb opazovanja in breme kaznovanja, hočejo
515 I(6) | Takšno opisovanje spričuje, da ni na bogovih
516 I | preganjalcem z njihovim lastnim orodjem 2 dokaže, kako nasprotujejo
517 III(30)| dodaja, ker je ime kristjan osovraženo.~
518 IV | danes ne prizadeva, da bi ostal njegov spomin po smrti živ,
519 I | slovstvom in sta jim od tega ostala veselje do preiskovanja
520 IV | več trpljenja, če ti ne ostane nič čuta, če te nič več
521 IV | tvoje bistvo, trdimo, da ostaneš, ko ugasne življenje, in
522 V(43) | kože); callus: trda koža, otiščanec, žulj.~
523 V(43) | callositatem. Callositas: otrdelost (kože); callus: trda koža,
524 VI(46) | Ko to izgovarja, se ne ozira proti Kapitolu, marveč proti
525 II | priznavaš vso oblast, ker se oziraš na njegovo voljo; kajti
526 VI | kaj povedati.50 Boga si oznanjala, pa ga nisi iskala; demone
527 VI | splošnost narave. Duša ne pade iz neba samo Latincem in
528 I | bo veljal za modrega in pametnega, kdor bi kaj približno krščanskega
529 VI | in nisi verjela, da je; peklenske kazni si slutila, in se
530 VI(48) | Argivi, pravzaprav prebivalci peloponeške pokrajine Argos (Argolis);
531 IV | zemlja težka" in naj "njegov pepel trpi muko v podzemlju".
532 IV | njegovim kostem in njegovemu pepelu" in želiš, naj v podzemlju "
533 V | sam prej od modrijana in pesnika. Naj torej mislimo, da so
534 V | od knjige, misel prej od pisala, človek sam prej od modrijana
535 Uvod | verjamejo. Zategadelj bo pisatelj navedel novo pričevanje.
536 Uvod | modrijanov, pesnikov in pisateljev, pogani ne verjamejo. Zategadelj
537 I(4) | religiozno zmoto so poganski pisatelji sami zavrgli in marsikatero
538 V(38) | je veljal za izumitelja pisave in jezika.~
539 I(10) | v njih navajamo poganske pisce, pritrdili, ker naših spisov
540 I(2) | Instrumentum - (pisno) dokazilo, listina.~
541 IV | misel veliko častnejša od pitagorejske, ker te ne preseljuje v
542 II | škrlatni plašč in Izidino platneno odelo, da, celo v templjih.
543 IV | živali, dasi je popolnejša od platonske, ker ti tudi vrača telo,
544 II | ogrinja Saturnov škrlatni plašč in Izidino platneno odelo,
545 IV | naj v podzemlju "v miru počiva". Če po smrti zate ni več
546 II | njega vse in ki mu je vse podložno. Daj, izpričaj, ali tako
547 IV | ti mora vrniti prejšnja podstat ter tvar in spomin istega
548 VI(45) | Pogan zaradi duše zanemarja bogove,
549 II(18) | Poganom.~
550 I(10) | spisom, ki v njih navajamo poganske pisce, pritrdili, ker naših
551 I(4) | Marsikatero religiozno zmoto so poganski pisatelji sami zavrgli in
552 IV | epikurejske, ker te brani pogina, pa jo vendar zaradi njenega
553 II | tako kličeš Boga za sodnika pogostokrat celo tedaj, ko ti glavo
554 IV(36) | Ob pogrebnih gostijah se spodobi rajne
555 IV | pravzaprav sebi prirediš pogrebščino, ali kadar se z grobov vračaš
556 V | in izrazitejša, ne more pogrešati, če nekdaj, preden je slovstvo
557 V | ne morejo zdeti nikomur pogrošna in smešna, če pomisli na
558 III | torej, kdo te spravlja v pogubo; in dasi ga spoznajo samo
559 VI | svojim spisom in po naših pojasnitvah verjemi toliko bolj božjim,
560 VI(48) | pravzaprav prebivalci peloponeške pokrajine Argos (Argolis); pesniki
561 II(23) | besedilo je nepopravljivo pokvarjeno.~
562 VI | povsod. Sleherna duša s svojo polno pravico razglaša, kar nam 49
563 V | ni mogla obstajati zaradi pomanjkanja besed, ki jih tudi danes,
564 IV(33) | Misellus, pomanjševalnica od miser; večkrat v afriških
565 V | tem torej tako, ni toliko pomembno, ali je znanje duše oblikovano
566 II(21) | pomnožiti, še povečati) pomeni sicer tistega, "qui adauget,
567 II(21) | menim, da stoji tukaj v pomenu preprostega "auctor" in
568 V | nikomur pogrošna in smešna, če pomisli na vzvišenost narave, iz
569 II(21) | od glagola adaugeo: še pomnožiti, še povečati) pomeni sicer
570 II | Slišimo te namreč, da javno in popolno prosto, kakor mi ne smemo,
571 V | nekako kar sami od sebe porajajo na ustnicah. Odkod, prosim,
572 IV | junake, ki brez števila poročil o njih pripoveduje, kako
573 I | napisali manjša dela ter pri posameznih naukih omenili in navedli
574 II | drugi bogovi, ko tem vzdevaš posebna imena: Saturn, Jupiter,
575 IV(34) | mattea (iz gr. 'gnesti'): poslastica, slaščica.~
576 IV | odpravljaš s prigrizki in poslasticami 34 pred mestna vrata na
577 Uvod | ampak iz Svetega pisma.(5) Poslušaj torej, človek, glas narave,
578 II | zunaj, ne da bi se ti kdo posmehoval ali ti prepovedal, oznanjati: "
579 III | trdimo, da so to demoni, se posmehuje kak Hrizipov 26 privrženec,
580 V | prosim, se je pa slovstvu posrečilo spoznati in v navadno govorico
581 II | nasprotno trditvijo kajpada posredno in prikrito očitaš, da je
582 VI | Ko te je namreč strah postati kristjan, prisluhni njej!
583 II | ki celo vpričo demonov 24 postavlja pričo 25 za kristjane!~ ~
584 I | kristjanka; zakaj - to je navadna pot - kristjanka postane in
585 IV | kakor da bi mogla še potem kaj trpeti? Da, zakaj se
586 I(4) | religiozno in moralno resnico poudarili.~
587 II(21) | adaugeo: še pomnožiti, še povečati) pomeni sicer tistega, "
588 V | književnostjo,40 kakor smo drugje povedali, da bi dokazali njihovo
589 IV | kom, ki je že davno umrl, povprašuje, kot da bi bil še med živimi,
590 II | Bogu priporočam," "Bog bo povrnil", "Bog bo med nama sodil."
591 III | in, zato v smrt izročen, povzročil, da odtlej ves rod, ki je
592 I | in neuglajeno in nevedno, pozivam, takšno, kakršno te imajo
593 II | pričo. Pred svojim sodiščem pozivaš sodnika od drugod, v svojih
594 VI | varovala. Krščansko ime si poznala, in si ga preganjala.~
595 III | družba,30 ga vendar tudi ti poznaš, ko ga sovražiš.~ ~
596 I | telesom vred pričneš ali se pozneje v telo vseliš, od koder
597 V | boljše za pouk duše kot pa poznejše, saj je tudi to čakalo,
598 III(26)| Hrizip (281/78 - 208/05 pr. Kr.), drugi ustanovitelj
599 II | tvoje zavesti ti prihaja pravica, doma in zunaj, ne da bi
600 VI | šepetati ni dovoljeno. Po pravici je torej vsaka duša obtoženka
601 Uvod | njegovo dobrotljivost in pravičnost;(2) ~b) bivanje hudobnih
602 VI | Sleherna duša s svojo polno pravico razglaša, kar nam 49 niti
603 III | in s trudom odbijaš; mi pravimo o njem, da je angel hudobije,
604 VI(46) | proti nebu. Ve namreč, kje prebiva živi Bog."~
605 VI(48) | Argivi, pravzaprav prebivalci peloponeške pokrajine Argos (
606 IV | bi bili po smrti slavni. Predolgo bi bilo naštevati Kurtije,
607 IV | katerega nam očitajo, da ga predrzno pričakujemo. Pa tudi le-to
608 VI | ime si poznala, in si ga preganjala.~
609 I | se njenim sovražnikom in preganjalcem z njihovim lastnim orodjem 2
610 I | od tega ostala veselje do preiskovanja in trpežen spomin, so pač
611 V | tudi priznali, da je (duša) prejela pouk od vašega, sega vendarle
612 IV | nase, se ti mora vrniti prejšnja podstat ter tvar in spomin
613 V | vzela iz naših, ne iz vaših; prejšnje je pač boljše za pouk duše
614 II | ki se da obrniti proti prejšnjemu mnenju. Če je namreč duša
615 III(29)| Tukaj Tertulijan svojo prejšnjo preveč odločno trditev,
616 III | demoni so in da je nad njimi prekletstvo. "Demon" praviš človeku,27
617 IV | ničesar ne čuti? Zakaj pa ga preklinjaš, kakor da bi kaj čutil?
618 III | njegovega semena, dalje in dalje prenaša njegovo obsodbo.28 Slutiš 29
619 II | ti kdo posmehoval ali ti prepovedal, oznanjati: "Bog vse vidi," "
620 I(3) | vsem dosegljivi, torej ne prepovedani, kakršni so se samo skrivaj
621 I | in kateri poznajo, niso prepričani, da je tako.9 Toliko manj
622 Uvod | objave, namreč pričevanje preproste človeške duše.(1) ~Z vzkliki,
623 II(21) | da stoji tukaj v pomenu preprostega "auctor" in je samo stopnjevanje
624 I | bruhala modrost. Tebe, preprosto in samoniklo in neuglajeno
625 V | zaznavanje. Preudari, kako prerokuje s slutnjami, kako razlaga
626 IV | pitagorejske, ker te ne preseljuje v živali, dasi je popolnejša
627 V | najvišjem učitelju, to moreš ti presoditi po njej, ki je v tebi. Zaznaj
628 III | ujel človeka v zanke, da je prestopil božjo zapoved in, zato v
629 IV | prihodnost, marveč zato, ker prestriže ugodnost življenja. Toda,
630 IV | smrti ne bojimo zato, ker preti za prihodnost, marveč zato,
631 V | vzrok za tvoje zaznavanje. Preudari, kako prerokuje s slutnjami,
632 III(29)| Tertulijan svojo prejšnjo preveč odločno trditev, da duša
633 I | krščanskega trdil, če pa bi se, prezirajoč obrede 7 ali zavračajoč
634 IV | njih pripoveduje, kako so prezirali smrt, da bi bili po smrti
635 I | in pametnega, kdor bi kaj približno krščanskega trdil, če pa
636 IV | očitajo, da ga predrzno pričakujemo. Pa tudi le-to duša oznanja.
637 I | atomov, ali se s telesom vred pričneš ali se pozneje v telo vseliš,
638 IV | smrt odplavi strah, ko ti pridobi važnejši del; tako se ni
639 IV(34) | obsoniis et matteis. Obsonium: prigrizek, zlasti ribe; mattea (iz
640 IV | kadar se odpravljaš s prigrizki in poslasticami 34 pred
641 Uvod | duše.(1) ~Z vzkliki, ki ji prihajajo kar sami od sebe, duša izpričuje: ~
642 IV | zavedaš čutenja po smrti kot prihodnjega vstajenja, za katerega nam
643 II | trditvijo kajpada posredno in prikrito očitaš, da je človek zato
644 V | če si je duša te izreke prilastila iz pisem, je treba pač misliti,
645 IV | sodbi. Sicer pa ob drugi priložnosti praviš o rajnih, da so "
646 I | Tisto hočem dognati, kar prineseš sama s seboj v človeka,
647 VI | če bi hotel kaj takega pripisovati našemu in grškemu jeziku,
648 III | kateregakoli madeža, kakršne pripisujemo demonom, tako zoprn, da
649 II | oznanjati: "Bog vse vidi," "Bogu priporočam," "Bog bo povrnil", "Bog
650 IV | brez števila poročil o njih pripoveduje, kako so prezirali smrt,
651 IV | smrti, in da si tako skrbno pripravlja, kar bo šele po ločitvi
652 IV | da tam pravzaprav sebi prirediš pogrebščino, ali kadar se
653 IV | po smrti. Skoraj vsem je prirojena želja, da bi bili po smrti
654 V | narave in skriti zaklad prirojenega in vrojenega znanja, bo
655 VI | strah postati kristjan, prisluhni njej! Zakaj imenuje Boga,
656 V | priznaš učiteljici, toliko boš prisodil učenki. Učiteljica je narava,
657 I | znani in javni 3 spisi ne pritrjevali, če smo kaj zmotnega zavrgli
658 III | posmehuje kak Hrizipov 26 privrženec, kajpada kot da tega tudi
659 IV | spomin na koga, ker te je prizadela njegova žalitev, mu želiš,
660 IV | slavni. Kdo si danes ne prizadeva, da bi ostal njegov spomin
661 I | navaja,8 kar bi kristjan priznal, ne da bi mogel kaj očitati!
662 V | od prejšnjega. Ko bi tudi priznali, da je (duša) prejela pouk
663 I | dela in hoče iz splošno priznanih spisov modrijanov in pesnikov
664 II | napovedano sodbo, ta nauk radi priznavamo, na moč odklanjajo.20 S
665 V | torej, človek, da bi to 42 prišlo v splošno in stalno rabo
666 I | I. Velika pronicljivost 1 in še veliko boljši spomin
667 V | porajajo na ustnicah. Odkod, prosim, se je pa slovstvu posrečilo
668 IV | če si komu hvalo dolžan, prosiš "okrepčilo njegovim kostem
669 I(15) | Imperitia: nevednost, ki je prosta knjižne in šolske učenosti.~
670 II | namreč, da javno in popolno prosto, kakor mi ne smemo, doma
671 IV | izgube dobrin, ki jim je za protiutež druga dobrina, namreč mir
672 IV | sanjarija ujema s teboj. Zakaj prvič, ko se spomniš kakega rajnega,
673 I(3) | naglaša, da so spisi javni (publicae litterae), vsem dosegljivi,
674 VI | tolikšnemu nesoglasju v ravnanju! Puhla glava si, če bi hotel kaj
675 I | Tedaj so zanje pesniki puhli, kadar bogovom očitajo človeške
676 II(21) | pomeni sicer tistega, "qui adauget, incrementum fert",
677 I(12) | cel človek", marveč "totum quod est hominis", vse tisto,
678 VI(48) | Argos (Argolis); pesniki rabijo to ime za Grke nasploh.~
679 II | kratko in malo Bog, tako da rabiš očitno nekaj tujega, dejal
680 V | prišlo v splošno in stalno rabo iz človeških izrekov tvojih
681 II | napovedano sodbo, ta nauk radi priznavamo, na moč odklanjajo.20
682 IV | prvič, ko se spomniš kakega rajnega, ga imenuješ "ubožček",33
683 IV | drugi priložnosti praviš o rajnih, da so "na varnem". S tem
684 V | in vrojenega znanja, bo rajši trdil, da so navado in,
685 VI | tolikšnemu nesoglasju v ravnanju! Puhla glava si, če bi hotel
686 VI | duša s svojo polno pravico razglaša, kar nam 49 niti šepetati
687 V | prerokuje s slutnjami, kako razlaga znamenja, kako v dogodkih
688 VI | različna beseda, eden je duh, različen je zvok, vsako ljudstvo
689 VI | različno je ime, duša je ena, različna beseda, eden je duh, različen
690 VI | narodih je človek isti; različno je ime, duša je ena, različna
691 I | tebe imajo,14 prav tako z razpotja, s križišča, iz tkalnice.
692 VI | toliko bolj božjim, toda po razsodbi duše prav tako naravi. Izberi,
693 I | zavračajoč svet, zavzemal za razumnost in modrost, bi ga kar razvpili
694 V | navado in, dejal bi, že kar razvado takega govorjenja utrdila
695 I | razumnost in modrost, bi ga kar razvpili za kristjana. Nam torej
696 V | preden so nastali in se razširili spisi, živeli nemi, brez
697 I | bi jih pred teboj oblila rdečica, ker nas sovražijo in zasmehujejo
698 I | sreči, ker se jim v krivih rečeh bolj verjame kot v resničnih.
699 I | verjame kot v resničnih. Recimo, da je kdo govoril o enem
700 II | znamenje najvišjega nravnega reda in svetega življenja, tako
701 IV | bilo naštevati Kurtije, Regule in grške junake, ki brez
702 IV | njihovi gostiji, ko so tako rekoč navzoči in s teboj za mizo,
703 II(25) | namenoma ne pravi, da naredi resnica dušo za pričo, marveč da
704 V | Kolikor so ta pričevanja duše resnična, so tudi preprosta, kolikor
705 I | zmotnega zavrgli ali čemu resničnemu pritrdili.4 Toda zakrknjenost,
706 I | rečeh bolj verjame kot v resničnih. Recimo, da je kdo govoril
707 IV | biti strah tistega, kar nas reši slehernega strahu. Če se
708 IV(34) | Obsonium: prigrizek, zlasti ribe; mattea (iz gr. 'gnesti'):
709 V(39) | Prim. Rim 11,17.~
710 III | povzročil, da odtlej ves rod, ki je okužen od njegovega
711 I(3) | kakršni so se samo skrivaj iz roke v roko širili (npr. čarovniški
712 IV | med živimi, nam je kar pri roki beseda: "Odšel je in se
713 I(3) | se samo skrivaj iz roke v roko širili (npr. čarovniški
714 V | misel prej od pisala, človek sam prej od modrijana in pesnika.
715 II | skrivajo v pričevanje duše same, ki se da obrniti proti
716 V | tudi svojega nasprotnika samega. Je mar torej tako čudno,
717 I | modrost. Tebe, preprosto in samoniklo in neuglajeno in nevedno,
718 IV | ni nas sram, če se naša sanjarija ujema s teboj. Zakaj prvič,
719 IV | in, kakor pravijo, drzno sanjarijo. Toda ni nas sram, če se
720 II | tem vzdevaš posebna imena: Saturn, Jupiter, Mars, Minerva.
721 II | Cererin trak, ko te ogrinja Saturnov škrlatni plašč in Izidino
722 I | zaradi reči, za katere te sedaj zasačijo, da jih tudi ti
723 V | prejela pouk od vašega, sega vendarle nauk nazaj do glavnega
724 III | ki je okužen od njegovega semena, dalje in dalje prenaša
725 III(28)| totum genus de suo semine infectum suae etiam damnationis
726 IV(31) | Necessaria sententia ni nujen, neizogiben izrek,
727 I | ali od zemlje spočeta ali sestavljena iz števil in atomov, ali
728 VI | verodostojnost od teh se ti zdi sestra resnice. Če že glede svojega
729 I | spisom, ki nihče po njih ne seže, kdor ni že kristjan, ljudje
730 IV | lepega življenja ali vsaj s sijajnim nagrobnim spomenikom? Od
731 VI | zavračala, in si jih molila; sklicevala si se na božjo sodbo, in
732 VI | kletev nad hudičem povsod; sklicevanje na božjo sodbo je povsod
733 Uvod | Zagovorom krščanstva, ki se sklicujejo na pričevanje poganskih
734 IV | veselejšega upanja po smrti. Skoraj vsem je prirojena želja,
735 II | S tem, da mu jemljejo skrb opazovanja in breme kaznovanja,
736 IV | po smrti, in da si tako skrbno pripravlja, kar bo šele
737 II | ki ga oznanjamo, ti ni skrita. "Bog je dober", "Bog je
738 V | duše niso nauk narave in skriti zaklad prirojenega in vrojenega
739 I(3) | prepovedani, kakršni so se samo skrivaj iz roke v roko širili (npr.
740 IV | slovstvenimi deli ali s skromno hvalo lepega življenja ali
741 IV | spomin po smrti živ, tako da skuša ohraniti svoje ime s slovstvenimi
742 I | lastnim učiteljem, sicer zelo slavljenim in branim, če se kje srečajo
743 IV(34) | gnesti'): poslastica, slaščica.~
744 VI | povsod in pričevanje povsod. Sleherna duša s svojo polno pravico
745 VI | kristjanov, ki jih ne mara ne slišati ne videti? Zakaj nam je
746 II | izpričaj, ali tako misliš! Slišimo te namreč, da javno in popolno
747 IV | skuša ohraniti svoje ime s slovstvenimi deli ali s skromno hvalo
748 V | pogrešati, če nekdaj, preden je slovstvo na svetu vzklilo, preden
749 I | so se že prej ukvarjali s slovstvom in sta jim od tega ostala
750 V | Odkod, prosim, se je pa slovstvu posrečilo spoznati in v
751 VI | da je; peklenske kazni si slutila, in se jih nisi varovala.
752 V | učenke. Kaj utegne duša slutiti o svojem najvišjem učitelju,
753 III | prenaša njegovo obsodbo.28 Slutiš 29 torej, kdo te spravlja
754 V | Preudari, kako prerokuje s slutnjami, kako razlaga znamenja,
755 VI | proti zemlji? Zakaj nekje služi, in vendar drugje išče maščevalca?
756 II | popolno prosto, kakor mi ne smemo, doma in zunaj takole govoriš: "
757 V | zdeti nikomur pogrošna in smešna, če pomisli na vzvišenost
758 I | naukih omenili in navedli smisel, vir, izročilo in dokaze
759 II | kazen, če ne od sodbe? Odkod sodba, če ne od oblasti? Kdo ima
760 IV | da je že zapisan kazni in sodbi. Sicer pa ob drugi priložnosti
761 VI | drugje išče maščevalca? Zakaj sodi o mrtvih? Katere besede
762 II | povrnil", "Bog bo med nama sodil." Odkod imaš to, dasi nisi
763 II | kličeš za pričo. Pred svojim sodiščem pozivaš sodnika od drugod,
764 IV | ugasne življenje, in čakaš sodni dan ter si določena, kakor
765 VI | naučila? Naj ti zbudi sum soglasje v besedah kljub tolikšnemu
766 VI | grškemu jeziku, ki veljata za sorodna med seboj, da bi tajil splošnost
767 IV(31) | marveč duši notranje bližji, sorodnejši izrek, ker se nanaša na
768 I | oblila rdečica, ker nas sovražijo in zasmehujejo zaradi reči,
769 III | tako zoprn, da ga moraš sovražiti. Satana pa omenjaš, kadar
770 III | vendar tudi ti poznaš, ko ga sovražiš.~ ~
771 I | krščansko resnico, da se njenim sovražnikom in preganjalcem z njihovim
772 I(1) | spretnost, da v poganskih spisih najdemo misli in izreke,
773 II(25) | pričo za kristjane. V tej splošnejši obliki je stavek toliko
774 VI | sorodna med seboj, da bi tajil splošnost narave. Duša ne pade iz
775 I | sprejeta iz nebes ali od zemlje spočeta ali sestavljena iz števil
776 IV(36) | Ob pogrebnih gostijah se spodobi rajne hvaliti.~
777 IV | vsaj s sijajnim nagrobnim spomenikom? Od kod ima duša, da se
778 V | nasprotnik ujel v zanko, se spominja svojega stvarnika in njegove
779 IV | teboj. Zakaj prvič, ko se spomniš kakega rajnega, ga imenuješ "
780 III | spravlja v pogubo; in dasi ga spoznajo samo kristjani ali katerakoli
781 IV | iz življenja, ker si ga spoznala za veliko dobrino, se gotovo
782 Uvod | stvarnika, Boga; duša tega spoznanja ni zajela iz knjig, če pa
783 I | bitje, zmožno zaznavati in spoznavati. A ne kličem te takšne,
784 III | Slutiš 29 torej, kdo te spravlja v pogubo; in dasi ga spoznajo
785 VI | te besede ali jih od nas sprejela? Zakaj je to učila ali se
786 I | se dá spoznati, da nismo sprejeli nič novega ali strahotnega,
787 V | je tudi to čakalo, da je sprejelo pouk od prejšnjega. Ko bi
788 I | bolj ne smeš lagati, ali si sprejeta iz nebes ali od zemlje spočeta
789 II | Bog huduje, pravijo, je spremenljiv in zmožen trpeti; kar pa
790 II | trpeti; kar pa trpi in se spreminja, utegne tudi miniti, česar
791 I(1) | Curiositas: spretnost, da v poganskih spisih najdemo
792 I(6) | Takšno opisovanje spričuje, da ni na bogovih nič božjega.~
793 IV | drzno sanjarijo. Toda ni nas sram, če se naša sanjarija ujema
794 II(22) | naslednjih dveh, ne gre, kajti srd ne izvira iz kazni, ampak
795 II | bi bil milostljiv kot pa srdit? Od kod torej naravni strah
796 II | bo kdo bal, če se ne zna srditi? Česa se boji, če ne srda?
797 I | slavljenim in branim, če se kje srečajo z dokazi krščanske obrambe.5
798 I | mar spisi in nauk o narobe sreči, ker se jim v krivih rečeh
799 I | človek. 12 Duša, stopi sem v sredo!13 Če si kaj božjega in
800 VI | In tako bo na dan sodbe stala pred božjimi dvori, ne da
801 IV | rajne, ko govoriš s svojega stališča, ko si daleč od njih. Kajti
802 V | to 42 prišlo v splošno in stalno rabo iz človeških izrekov
803 V(40) | npr. Mojzesove, so veliko starejše od svetega slovstva, grškega
804 II(25) | tej splošnejši obliki je stavek toliko tehtnejši.~
805 II(22) | timetur" iz prejšnjega stavka. Dopolniti v tem vprašanju "
806 V | glavnega vira, in karkoli ste nemara vi od našega vzeli
807 I | v akademijah in atiških stebriščih nasičena, bruhala modrost.
808 III(26)| Kr.), drugi ustanovitelj stoiške šole.~
809 II(21) | fert", vendar menim, da stoji tukaj v pomenu preprostega "
810 II | odelo, da, celo v templjih. Stojiš pred Eskulapom, krasiš Junono
811 IV | more uiti. Od druge strani stopam v boj, namreč od veselejšega
812 I | sprejeli nič novega ali strahotnega, glede česar bi nam tudi
813 IV | čemur ne more uiti. Od druge strani stopam v boj, namreč od
814 I | bogovom očitajo človeške strasti in izmišljotine,6 tedaj
815 VI | nisi iskala; demone si s studom zavračala, in si jih molila;
816 III(28)| genus de suo semine infectum suae etiam damnationis traducem
817 VI | tega naučila? Naj ti zbudi sum soglasje v besedah kljub
818 III(28)| pravi: ... totum genus de suo semine infectum suae etiam
819 I | obrede 7 ali zavračajoč svet, zavzemal za razumnost in
820 III | zmote, zapeljivec vsega sveta; on je že na začetku ujel
821 I | ali katerih koli učiteljev svetne vednosti izrabiti pričevanja
822 Uvod | pa iz knjig, gotovo ne iz svetnih, ampak iz Svetega pisma.(
823 V | ali vsaj nekaj malega pred svetno književnostjo,40 kakor smo
824 V | nekdaj, preden je slovstvo na svetu vzklilo, preden je bil,
825 IV | tako da skuša ohraniti svoje ime s slovstvenimi deli
826 V | Kaj utegne duša slutiti o svojem najvišjem učitelju, to moreš
827 II | pozivaš sodnika od drugod, v svojih templjih trpiš drugega Boga.
828 II | ljudje, ki Boga sicer ne taje, vendar pa ga nimajo za
829 VI | sorodna med seboj, da bi tajil splošnost narave. Duša ne
830 II | njegovo voljo; kajti tudi tajiš, da so drugi bogovi, ko
831 I | kristjanka postane in se kot taka običajno ne rodi.16 Vendar
832 II | ne smemo, doma in zunaj takole govoriš: "Bog daj" in "Če
833 I | spoznavati. A ne kličem te takšne, ki bi, v šolah izobražena,
834 V | Boga? ~Kdor pa meni, da takšni izlivi duše niso nauk narave
835 V | spisi, živeli nemi, brez takšnih izrekov? Mar ni nihče govoril
836 IV | mestna vrata na grobove, da tam pravzaprav sebi prirediš
837 II(21) | Tantum adauctorem. Adauctor (od
838 VI | katera verodostojnost od teh se ti zdi sestra resnice.
839 II(25) | obliki je stavek toliko tehtnejši.~
840 II(25) | demona pričo za kristjane. V tej splošnejši obliki je stavek
841 III | dokažemo, ko jih mi edini iz telesa izganjamo. Tvoje zakletve
842 I | števil in atomov, ali se s telesom vred pričneš ali se pozneje
843 II | Minervi nadevaš čelado s temnimi okraski,23 pa nobenega od
844 I | Vendar pa zdaj kristjani terjajo pričevanje od tebe, od tujke,17
845 IV | vračaš židane volje. Toda jaz terjam tvoje trezno35 mnenje. "
846 VI(47) | Ad terram detestatur. Demone zaklinja
847 IV | priznavaš, da je življenje težava in smrt dobrota. Dalje praviš,
848 IV | želiš, naj mu bo "zemlja težka" in naj "njegov pepel trpi
849 II(22) | je treba dopolniti s "timetur" iz prejšnjega stavka. Dopolniti
850 I | razpotja, s križišča, iz tkalnice. Tvoja nevednost 15 mi je
851 IV | si zaslužila, za muko ali tolažbo, obojno večno; da boš to
852 VI | soglasje v besedah kljub tolikšnemu nesoglasju v ravnanju! Puhla
853 V(38) | mislih egiptovskega Merkurja (Totha), ki je veljal za izumitelja
854 III(28)| infectum suae etiam damnationis traducem fecit.~
855 II | ti glavo obdaja Cererin trak, ko te ogrinja Saturnov
856 II(20) | Ad istam disciplinam ... transvolamus.~
857 V(43) | otrdelost (kože); callus: trda koža, otiščanec, žulj.~
858 II | je hudoben." Z nasprotno trditvijo kajpada posredno in prikrito
859 IV(35) | Kaj misliš, ko si trezna, ne "židane volje".~
860 IV | volje. Toda jaz terjam tvoje trezno35 mnenje. "Ubožčke" imenuješ
861 I | modrijani neužitni, kadar trkajo na vrata resnice. Nič več
862 I | veselje do preiskovanja in trpežen spomin, so pač pri nas na
863 II | drugod, v svojih templjih trpiš drugega Boga. O pričevanje
864 IV | Če po smrti zate ni več trpljenja, če ti ne ostane nič čuta,
865 IV | kod ima duša, da se danes trudi za nekaj, kar hoče šele
866 III | muči in kadar zavračaš in s trudom odbijaš; mi pravimo o njem,
867 II | tako da rabiš očitno nekaj tujega, dejal bi, izposojenega,
868 I(17) | Extranea: tujka, ne naša, ne kristjanka.~
869 I | terjajo pričevanje od tebe, od tujke,17 zoper tvoje, da bi jih
870 IV | vrniti prejšnja podstat ter tvar in spomin istega človeka,
871 VI | ima lastno govorico, toda tvarina govorice je skupna. Bog
872 II | Bog je dobrotljiv" je tvoj vzklik. Seveda dodajaš: "
873 I | s križišča, iz tkalnice. Tvoja nevednost 15 mi je potrebna,
874 I | mi je potrebna, kajti tvoji vednosti, čeprav bi bila
875 V | rabo iz človeških izrekov tvojih spisov?43~ ~
876 IV | ker ti tudi vrača telo, tvojo doto, dasi je dostojanstvenejša
877 V | nihče o podzemlju? Kot berač uboga je bila menda govorica,
878 IV | tvoje trezno35 mnenje. "Ubožčke" imenuješ rajne, ko govoriš
879 V | Učiteljica je narava, duša je učenka. Karkoli je ona učila in
880 V | izročil Bog, namreč učitelj učenke. Kaj utegne duša slutiti
881 V | učiteljici, toliko boš prisodil učenki. Učiteljica je narava, duša
882 V | je izročil Bog, namreč učitelj učenke. Kaj utegne duša
883 I | je odrekla vero lastnim učiteljem, sicer zelo slavljenim in
884 I | pesnikov ali katerih koli učiteljev svetne vednosti izrabiti
885 V | toliko boš prisodil učenki. Učiteljica je narava, duša je učenka.
886 V | veljava duše. Kolikor priznaš učiteljici, toliko boš prisodil učenki.
887 V | slutiti o svojem najvišjem učitelju, to moreš ti presoditi po
888 IV | trdimo, da ostaneš, ko ugasne življenje, in čakaš sodni
889 IV | marveč zato, ker prestriže ugodnost življenja. Toda, ker prav
890 IV | pa ne zato, ker bi bil ugrabljen iz dobrine življenja, marveč
891 V | jezik izgovoril ali nobeno uho ujelo? Ker pa so božja pisma,
892 IV | boji tistega, čemur ne more uiti. Od druge strani stopam
893 V | izgovoril ali nobeno uho ujelo? Ker pa so božja pisma,
894 IV | sram, če se naša sanjarija ujema s teboj. Zakaj prvič, ko
895 I(5) | Če se ujemajo z dokazi krščanskih apologetov.~
896 I | Nekateri, ki so se že prej ukvarjali s slovstvom in sta jim od
897 I | koli daješ človeku, da je umno bitje, zmožno zaznavati
898 VI | nje ne moreš ne živeti ne umreti, ki zaradi nje zanemarjaš
899 IV | kdo o kom, ki je že davno umrl, povprašuje, kot da bi bil
900 II(22) | Vprašanje: "Unde ira, nisi ex animadversione?"
901 IV | boj, namreč od veselejšega upanja po smrti. Skoraj vsem je
902 IV | za mizo, bi jim njihove usode ne mogla očitati.36 Vljudna
903 III(26)| 208/05 pr. Kr.), drugi ustanovitelj stoiške šole.~
904 V | sami od sebe porajajo na ustnicah. Odkod, prosim, se je pa
905 I(1) | najdemo misli in izreke, ki ustrezajo apologetičnemu namenu.~
906 V(43) | In usus communis callositatem. Callositas:
907 IV | ni nič trpeti po smrti. ~Utegnilo bi se sicer reči, da se
908 V | razvado takega govorjenja utrdila mnenja, ki jih je zaneslo
909 Uvod | UVOD ~Zagovorom krščanstva, ki
910 IV | kar bo šele po ločitvi uživala? Nič bi ji ne bilo mar,
911 VI | slutila, in se jih nisi varovala. Krščansko ime si poznala,
912 V | je (duša) prejela pouk od vašega, sega vendarle nauk nazaj
913 V | je vzela iz naših, ne iz vaših; prejšnje je pač boljše
914 IV | odplavi strah, ko ti pridobi važnejši del; tako se ni več bati
915 II | dejal bi, izposojenega, če včasih tudi tem praviš bogovi.
916 V | ali Judi, na katera smo mi vcepljeni kot na divjo oljko,39 po
917 VI(46) | Kapitolu, marveč proti nebu. Ve namreč, kje prebiva živi
918 I | in večnega, kakor misli večina modrijanov, toliko bolj
919 I | razširjeno od sleherne objave, večje od celega človeka, namreč
920 IV(33) | pomanjševalnica od miser; večkrat v afriških nagrobnih napisih.~
921 I | Če si kaj božjega in večnega, kakor misli večina modrijanov,
922 IV | muko ali tolažbo, obojno večno; da boš to vzela nase, se
923 VI | svojega slovstva dvomiš, vedi: ne Bog ne narava ne lažeta.
924 VI(45) | vzklika k enemu Bogu, kakor mu veleva duša.~
925 I | I. Velika pronicljivost 1 in še veliko
926 III(27)| Trditev velja za grški jezik.~
927 VI | našemu in grškemu jeziku, ki veljata za sorodna med seboj, da
928 V | narave, iz katere izvira veljava duše. Kolikor priznaš učiteljici,
929 I | stvarnika, kdorkoli je. Kolikor vem, nisi kristjanka; zakaj -
930 V | prejela pouk od vašega, sega vendarle nauk nazaj do glavnega vira,
931 Uvod | in pisateljev, pogani ne verjamejo. Zategadelj bo pisatelj
932 VI | na božjo sodbo, in nisi verjela, da je; peklenske kazni
933 I | prihaja od nevere, je odrekla vero lastnim učiteljem, sicer
934 III | katerakoli Gospodu zvesta verska družba,30 ga vendar tudi
935 IV | stopam v boj, namreč od veselejšega upanja po smrti. Skoraj
936 I | in sta jim od tega ostala veselje do preiskovanja in trpežen
937 VI | jih ne mara ne slišati ne videti? Zakaj nam je dala te besede
938 II | prepovedal, oznanjati: "Bog vse vidi," "Bogu priporočam," "Bog
939 I | omenili in navedli smisel, vir, izročilo in dokaze za trditev;
940 V | vendarle nauk nazaj do glavnega vira, in karkoli ste nemara vi
941 IV | usode ne mogla očitati.36 Vljudna moraš biti z njimi, ker
942 II | Bog daj" in "Če je božja volja". S to besedo praviš, da
943 II | ker se oziraš na njegovo voljo; kajti tudi tajiš, da so
944 II(22) | Vprašanje: "Unde ira, nisi ex animadversione?"
945 II(22) | stavka. Dopolniti v tem vprašanju "est" kakor v naslednjih
946 IV | od platonske, ker ti tudi vrača telo, tvojo doto, dasi je
947 IV | pogrebščino, ali kadar se z grobov vračaš židane volje. Toda jaz terjam
948 I | atomov, ali se s telesom vred pričneš ali se pozneje v
949 V | skriti zaklad prirojenega in vrojenega znanja, bo rajši trdil,
950 VI | je duh, različen je zvok, vsako ljudstvo ima lastno govorico,
951 III | sleherne zmote, zapeljivec vsega sveta; on je že na začetku
952 VI | Latincem in Argivcem.48 Pri vseh narodih je človek isti;
953 I | pričneš ali se pozneje v telo vseliš, od koder koli in kakor
954 I | tistega, kar se navede, vsi ne poznajo, in kateri poznajo,
955 IV | po smrti kot prihodnjega vstajenja, za katerega nam očitajo,
956 II | so drugi bogovi, ko tem vzdevaš posebna imena: Saturn, Jupiter,
957 V | ste nemara vi od našega vzeli in izročili, je naše, prav
958 II | Bog je dobrotljiv" je tvoj vzklik. Seveda dodajaš: "Človek
959 VI(45) | duše zanemarja bogove, ker vzklika k enemu Bogu, kakor mu veleva
960 Uvod | preproste človeške duše.(1) ~Z vzkliki, ki ji prihajajo kar sami
961 V | preden je slovstvo na svetu vzklilo, preden je bil, menim, rojen
962 V | tebi. Zaznaj njo, ki je vzrok za tvoje zaznavanje. Preudari,
963 IV | mesa in ker ni nikakršnega vzroka za sodbo, če se ne postavi
964 V | in smešna, če pomisli na vzvišenost narave, iz katere izvira
965 II | II. Nismo jim všeč,18 ko oznanjamo Boga s tem
966 III | vsega sveta; on je že na začetku ujel človeka v zanke, da
967 IV(37) | moglo po smrti kaj hudega zadeti.~
968 IV | IV. Kar pa zadeva izrek, ki je tebi še bližji,31
969 Uvod | UVOD ~Zagovorom krščanstva, ki se sklicujejo
970 Uvod | duša tega spoznanja ni zajela iz knjig, če pa iz knjig,
971 V | niso nauk narave in skriti zaklad prirojenega in vrojenega
972 III | telesa izganjamo. Tvoje zakletve odgovarjajo, da demoni so
973 I | resničnemu pritrdili.4 Toda zakrknjenost, ki prihaja od nevere, je
974 V | si še nikoli noben duh ni zamislil ali noben jezik izgovoril
975 VI(45) | Pogan zaradi duše zanemarja bogove, ker vzklika k enemu
976 VI | ne umreti, ki zaradi nje zanemarjaš bogove.45 Ko te je namreč
977 V | utrdila mnenja, ki jih je zaneslo iz objavljenih spisov med
978 I | krščanske obrambe.5 Tedaj so zanje pesniki puhli, kadar bogovom
979 III | na začetku ujel človeka v zanke, da je prestopil božjo zapoved
980 V | jo je nasprotnik ujel v zanko, se spominja svojega stvarnika
981 III | mojster sleherne zmote, zapeljivec vsega sveta; on je že na
982 IV | življenja, marveč kakor da je že zapisan kazni in sodbi. Sicer pa
983 III | zanke, da je prestopil božjo zapoved in, zato v smrt izročen,
984 IV | čuta, če te nič več ni, ko zapustiš to telo, zakaj lažeš sebi
985 VI | kletvicah šiba duhove? Zakaj zarotuje 46 proti nebu in zaklinja 47
986 I | reči, za katere te sedaj zasačijo, da jih tudi ti veš.~ ~
987 V | spoznati in v navadno govorico zasejati nekaj, česar si še nikoli
988 I(13) | medio: stopi sem kot priča k zasliševanju!~
989 IV | postavi pred njo tisti, ki je zaslužil muko sodbe. Dasi je ta krščanska
990 IV | ter si določena, kakor si zaslužila, za muko ali tolažbo, obojno
991 I | rdečica, ker nas sovražijo in zasmehujejo zaradi reči, za katere te
992 IV | miru počiva". Če po smrti zate ni več trpljenja, če ti
993 Uvod | pisateljev, pogani ne verjamejo. Zategadelj bo pisatelj navedel novo
994 II | Minerva. Zakaj le o enem zatrdno praviš, da je Bog, ki ga
995 IV | smrti. ~Toda, morda se bolj zavedaš čutenja po smrti kot prihodnjega
996 VI | božjo sodbo je povsod in zavest smrti povsod in pričevanje
997 II | Odtod torej, duša, iz tvoje zavesti ti prihaja pravica, doma
998 I | prezirajoč obrede 7 ali zavračajoč svet, zavzemal za razumnost
999 VI | iskala; demone si s studom zavračala, in si jih molila; sklicevala
1000 III | kadar te kaj muči in kadar zavračaš in s trudom odbijaš; mi
|