1. Srečni zakrament naše vode, po kateri se, umiti grehov prejšnje slepote, osvobodimo za večno življenje! Ne bo odveč tale razprava; poučila bo tiste, ki se prav zdaj izobražujejo,¹ kakor tudi one, ki so zadovoljni s preprosto vero in, ne da bi bili preiskali razloge za izročene nauke, ne trpijo skušnjav; nevede² imajo že pravo vero. In tako jih je neka strupena kača iz kajnovske krive vere,³ ki je bila nedavno tukaj, s svojim naukom premnogo ugrabila, ko je zlasti izpodbijala krst. Čisto po svoji naravi. Kajti gadje, modrasi in baziliski navadno žive po suhih krajih in brez vode. Toda mi, ribice, se po naši ribi⁴ Jezusu Kristusu rodimo v vodi in smo zdravi le tedaj, če v vodi tudi ostanemo. Zategadelj je tista speča pošast, ki nima pravice učiti,⁵ prav dobro vedela, kako naj ribice pomori, ko jih vzame iz vode.