3. Čeprav se držimo tega izreka kot ugovora,13
se vendarle ukvarjamo z vprašanjem, kako nespametno in nemodro je, da nas voda
prenovi. Zakaj je pač ta snov14 vredna, da opravlja
tako vzvišeno službo? Menim, da je treba preiskati veliki pomen tekoče
prvine. Prav mnogo nam je na voljo, in sicer od prvega početka. Kajti voda
je ena izmed stvari, ki so, preden je bil sploh svet urejen, v še neurejeni
obliki počivale pri Bogu. "V začetku," pravi Sveto pismo,
"je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila nevidna in neurejena in
tema je bila nad breznom in Duh božji je plaval nad vodami."15
Človek, spoštuj predvsem starost vode, ker je stara snov; potem pa
častno mesto, ker je bila sedež božjega Duha, torej bolj všeč od
drugih tedanjih prvin. Kajti tema je bila še vsa brezoblična, brez okrasja
zvezd, brezno žalostno, zemlja neurejena in nebes nedovršen; samo
tekočina, zmeraj popolna snov, prijazna, preprosta, v sebi čista, se
je nudila Bogu za dostojno vozilo. Kaj, če je nato Bog svet končno
uredil in mu je bila voda nekako merilo? Kajti, da je naredil na sredi nebesni
oblok, je ločil vode;16 da je razprostrl kopno zemljo,
je razdelil vode.17 Ko je potem po prvinah urejenemu svetu
dal prebivalce, je najprej vodi ukazal, naj rodi živa bitja.18
Tekoča prvina je prva dala iz sebe živa bitja, da ne bi bilo nič
čudnega, če more pri krstu voda dati življenje. Ali se ni tudi
oblikovanje človeka19 izvršilo s pomočjo vode? Z
zemlje je bila snov, vendar porabna samo, če je bila vlažna in mokra, ki
so jo vode, štiri dni pred tem omejene na svoj kraj, omehčale s preostalim
vlažnim blatom. Ko bi zapovrstjo vse ali mnogo tega naštel, kar bi mogel
omeniti o pomenu te prvine, kolikšna je njena moč in milost, za koliko
umetnih in za koliko koristnih del rabi, koliko pomoči svetu daje, bi se
zdelo - se bojim -, da bi sestavil hvalospev vodi, ne obrambe krsta. Resda pa
bi s tem popolneje pokazal, da se ne sme dvomiti, ali je Bog snovi, ki jo je
pri vseh svojih stvareh in delih uporabil, dal rodovitnost tudi pri svojih
skrivnostih; ali ona (prvina), ki vodi zemeljsko življenje, koristi tudi v
nebeškem.
|