4. Toda naj bo dovolj, da sem to na kratko omenil; iz tega se da tudi povzeti prva bistvena lastnost krsta, ki se je že takrat pokazala na zunaj kot podoba krsta: da bo namreč božji Duh, ki je od začetka plaval nad vodami, ostal nad vodami kot krstitelj.²⁰ Sveto je kajpada plavalo nad svetim; tisto, kar je nosilo, je dobilo svetost od onega, kar je bilo nad njim; kajti vsaka stvar, ki je spodaj, se nujno navzame lastnosti tiste, ki je nad njo, zlasti telesna duhovne, ki zaradi nežnosti svoje narave (telesno) lahko prešine in se drži nad njo.²¹ Tako je narava vode, posvečena od Svetega, tudi sama prejela moč posvečevanja. Nihče naj ne govori: Mar se potopimo v prav tisto vodo, ki je bila takrat ob začetku? Ne sicer v tisto, razen kolikor je rod eden, vrst pa je več. Kar pa je bilo rodu dano, se preliva na vrsto. Zategadelj ni nikakršne razlike, če se kdo okoplje v morju ali v mlaki, v reki ali v studencu, v jezeru ali v koritu, niti ni razlike med tistimi, ki jih je krstil Janez v Jordanu ali Peter v Tiberi.²² Saj tudi tisti evnuh, ki ga je krstil Filip na poti z vodo, na katero sta naletela po naključju,²³ ni odnesel več ali manj zveličanja. Vsaka voda ima torej prav zaradi svojega početka skrivnostno moč posvečevanja, ko se (nad njo) pokliče Bog.²⁴ Takoj namreč pride Duh iz nebes in je nad vodami ter jih sam od sebe posveti in tako posvečene se napijejo moči posvečevanja. Vendar pa je podobnost tudi v preprostem dejanju:²⁵ namesto z umazanijo smo omadeževani z grehi, enako pa se umijemo z vodo. Toda grehi se na mesu ne vidijo, ker nihče ne nosi na svoji koži madeža malikovanja ali prešuštva ali goljufije, marveč so taki (ljudje) omadeževani na duhu, ki je početnik greha. Duh namreč gospoduje, meso služi. Toda oba si med seboj delita krivico, duh, ker to ukaže, meso, ker to izvrši. Ko je torej voda po posredovanju angela postala nekako zdravilna, se v vodi duh telesno okoplje in se tam meso duhovno očisti.