8. Nato položijo na nas roke in z blagoslovom kličejo in vabijo Svetega Duha. Ali bo samo človeška iznajdljivost smela priklicati pihanje (spiritum) nad vodo in njiju spojitvi s spretnimi rokami po drugem duhu (spiritum) dati tako sijajno življenje,⁴⁸ Bog pa ne bo smel na svojih orglah po svetih rokah zaigrati vzvišene duhovne pesmi?⁴⁹ Pa tudi to je iz stare skrivnostne podobe, ko je Jakob blagoslovil svoja vnuka Efrema in Manaseja, Jožefova sinova. Položil jima je roke na glavo in roki zamenjal, in sicer ju je tako križem držal,⁵⁰ da sta, predstavljajoč Kristusa že takrat napovedali, da pride blagoslov od Kristusa. Tedaj Presveti Duh rad pride od Očeta na očiščena in blagoslovljena telesa, počiva nad krstno vodo, in jo priznava, bi dejal, za svoje prvotno bivališče;⁵¹ v podobi goloba je priplaval nad Gospoda,⁵² da bi preprosta in nedolžna žival razodela, kakšen je Sveti Duh, saj golob tudi telesno nima žolča. Zato pravi Gospod: "Bodite preprosti kakor golobje,"⁵³ pa tudi tega ne pravi brez poprejšnje podobe, ki to potrjuje. Kakor je namreč po vesoljnem potopu, ki je odplavil staro hudobijo - če smem reči, po tem krstu sveta⁵⁴ -, golob, ki je bil izpuščen iz barke in se je vrnil z oljčno vejico⁵⁵ (to znamenje tudi poganom pomeni mir), kot glasnik oznanil zemlji, da se je božja jeza pomirila: po istem (božjem) sklepu prileti zdaj duhovni (glasnik), namreč golob Svetega Duha, poslan iz nebes, kjer je Cerkev pod podobo barke, nad zemljo, to je nad naše meso, ki po očiščenju prejšnjih grehov stopi iz kopeli, ter prinese božji mir. Toda svet je zopet grešil; po tem je krst še bolj podoben potopu. Zato je (svet) prihranjen ognju,⁵⁶ kakor (je prihranjen) tudi človek, ki po krstu grehe ponovi; tudi to je treba razumeti kot svarilno znamenje za nas.