11. "Toda glej," pravijo, "Gospod je prišel, in ni krščeval. Beremo namreč: 'Vendar Jezus sam ni krščeval, ampak njegovi učenci.' "⁸³ Kakor da je Janez oznanil, da bo (Gospod) sam s svojo roko krščeval! Tega ne smemo tako razumeti, ampak da je kratkomalo po splošni navadi rečeno, kakor na primer: "Cesar je razglasil odlok," ali "Prefekt ga je pretepel s palicami." Mar oni sam razglasi? Mar ta sam pretepe? Vedno pravimo, da tisti kaj stori, ki komu drugemu iz pokorščine ukaže kaj storiti. Tako bo treba besedo: "On vas bo krščeval," razumeti v pomenu: Po njem ali v njega boste krščeni. Nikogar pa naj ne moti, da sam ni krščeval! V koga bi bil pač krščeval? Mogoče za pokoro? Čemu je torej imel predhodnika?⁸⁴ Za odpuščanje grehov, ki ga je dajal z besedo? V samega sebe, ki se je iz ponižnosti skrival! V Svetega Duha, ki še ni prišel od Očeta? V Cerkev, ki je apostoli še niso sezidali? Njegovi učenci so torej kot služabniki krščevali s tistim Janezovim krstom⁸⁵ kakor poprej predhodnik Janez, da ne bo kdo menil, da z drugim. Saj drugega krsta sploh ni, razen pozneje Kristusov, ki pa ga učenci takrat še niso mogli deliti, ker Gospodova slava še ni bila dopolnjena in učinkovita moč krsta še ni bila postavljena po trpljenju in vstajneju; kajti tudi naša smrt je bila lahko pokončna šele po trpljenju Gospoda in življenje obnovljeno šele po njegovem vstajenju.