3. Čeprav se držimo tega izreka kot ugovora,¹³ se vendarle ukvarjamo z vprašanjem, kako nespametno in nemodro je, da nas voda prenovi. Zakaj je pač ta snov¹⁴ vredna, da opravlja tako vzvišeno službo? Menim, da je treba preiskati veliki pomen tekoče prvine. Prav mnogo nam je na voljo, in sicer od prvega početka. Kajti voda je ena izmed stvari, ki so, preden je bil sploh svet urejen, v še neurejeni obliki počivale pri Bogu. "V začetku," pravi Sveto pismo, "je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila nevidna in neurejena in tema je bila nad breznom in Duh božji je plaval nad vodami."¹⁵ Človek, spoštuj predvsem starost vode, ker je stara snov; potem pa častno mesto, ker je bila sedež božjega Duha, torej bolj všeč od drugih tedanjih prvin. Kajti tema je bila še vsa brezoblična, brez okrasja zvezd, brezno žalostno, zemlja neurejena in nebes nedovršen; samo tekočina, zmeraj popolna snov, prijazna, preprosta, v sebi čista, se je nudila Bogu za dostojno vozilo. Kaj, če je nato Bog svet končno uredil in mu je bila voda nekako merilo? Kajti, da je naredil na sredi nebesni oblok, je ločil vode;¹⁶ da je razprostrl kopno zemljo, je razdelil vode.¹⁷ Ko je potem po prvinah urejenemu svetu dal prebivalce, je najprej vodi ukazal, naj rodi živa bitja.¹⁸ Tekoča prvina je prva dala iz sebe živa bitja, da ne bi bilo nič čudnega, če more pri krstu voda dati življenje. Ali se ni tudi oblikovanje človeka¹⁹ izvršilo s pomočjo vode? Z zemlje je bila snov, vendar porabna samo, če je bila vlažna in mokra, ki so jo vode, štiri dni pred tem omejene na svoj kraj, omehčale s preostalim vlažnim blatom. Ko bi zapovrstjo vse ali mnogo tega naštel, kar bi mogel omeniti o pomenu te prvine, kolikšna je njena moč in milost, za koliko umetnih in za koliko koristnih del rabi, koliko pomoči svetu daje, bi se zdelo - se bojim -, da bi sestavil hvalospev vodi, ne obrambe krsta. Resda pa bi s tem popolneje pokazal, da se ne sme dvomiti, ali je Bog snovi, ki jo je pri vseh svojih stvareh in delih uporabil, dal rodovitnost tudi pri svojih skrivnostih; ali ona (prvina), ki vodi zemeljsko življenje, koristi tudi v nebeškem.