15. Ne vem, ali se pri razpravljanju o krstu pretresa še kaj. Vendar pa naj nadaljuejm, kjer sem prej prekinil, da se ne bi zdelo, da so mi te vsiljujoče misli pretrgale nit. Samo en krst imamo tako po Gospodovem evangeliju kakor po apostolovih pismih, kajti en Bog je in en krst¹⁰⁶ in ena Cerkev v nebesih. Upravičeno pa bi kdo zahteval presojo, kako naj se ravna s krivoverci, kajti ukaz¹⁰⁷ je namenjen nam. Krivoverci pa nimajo glede ureditve nič skupnega z nami, saj že izobčenje pričuje, da so zunaj Cerkve. Ne smem jim priznati, kar je meni ukazano, ker mi in oni nimamo istega in enega Boga,¹⁰⁸ ne enega in istega Kristusa, zato tudi ne enega krsta, ker ni isti; ker ga nimajo na isti način, ga brez dvoma sploh nimajo, in česar nimajo, se ne da šteti,¹⁰⁹ zatorej ga tudi ne morejo prejeti, ker ga nimajo. Toda o tem sem obširneje razpravljal že v grškem spisu.¹¹⁰ Enkrat torej stopimo v krstno kopel, enkrat se nam izmijejo grehi, ker jih ne smemo ponoviti. Judovski Izrael se pa vsak dan umiva,¹¹¹ ker se vsak dan omadežuje. Da to tudi pri nas ne pride v navado, nam je dana določba o enem krstu. Blažena voda, ki enkrat za vselej umije, ki ni grešnikom v posmeh, ki tistih, katere umije, zopet ne umaže, ker ni omadeževana s stalno nesnago.