20. Tisti, ki hočejo prejeti krst, morajo prositi s pogostimi molitvami, s postom, poklekovanjem, bedenjem in priznajem vseh prejšnjih grehov, da predstavijo tudi Janezov krst. "Dajali so se krstiti", pravi evangelist, "in se spovedovali svojih grehov."¹⁴⁴ Lahko smo zadovoljni, če se svojih hudobij ali grdobij ne spovemo javno.¹⁴⁵ Ko nalagamo spokorna dela mesu in duhu, hkrati zadostujemo za prejšne grehe in zastavimo obrambo zoper prihodnje skušnjave. "Čujte in molite," pravi, "da ne pridete v škušnjavo."¹⁴⁶ Zato so bili, menim, (učenci) skušani, ker so zaspali, tako da so Gospoda, ko je bil prijet, zapustili,¹⁴⁷ in ga je tisti, ki je pri njem vztrajal in potegnil meč,¹⁴⁸ trikrat zatajil.¹⁴⁹ Zakaj (Gospod) je že poprej rekel, da brez preizkušnje nihče ne doseže nebeškega kraljestva.¹⁵⁰ Tudi Gospoda so takoj po krstu oblegale skušnjave, ko se je bil štirideset dni postil.¹⁵¹ "Zatorej," poreče kdo, "se moramo tudi mi takoj po krstu postiti." No, kdo ga pa ovira, razen nujnega veselja in zahvale za zveličanje. Toda Gospod je, kakor skromno sodim, proti temu (ki tako ugovarja) obrnil očitek v podobi izraelskega ljudstva. Kajti ljudstvo, ki je prišlo skozi Rdeče morje v puščavo in se tam hranilo štirideset let z božjo obilnostjo,¹⁵² je vendar bolj mislilo na požrežnost in sladkosnednost kot na Boga. Potem pa je Gospod, ko se je po krstu umaknil v puščavo in se štirideset dni postil, pokazal, da božji človek ne živi od kruha, ampak od božje besede, in da se skušnjave, ki spremljajo siti in nezmerni želodec, preženejo z zdržnostjo.
Zatorej, blagoslovljeni, ki vas čaka božja milost, ko stopite iz tiste presvete kopeli, novega rojstva in prvi krst pri materi¹⁵³ z brati vred razprostre roke, prosite Očeta, prosite Gospoda, naj vam da zaklade milosti¹⁵⁴ in podeli darove Svetega Duha. "Prosite in boste prejeli," pravi. Iskali ste namreč in ste našli, trkali ste in se vam je odprlo.¹⁵⁵ Samo tega vas še prosim, da se v molitvi spomnite tudi grešnika Tertulijana.