bold = Main text
Chapter, Paragraph grey = Comment text
1 I, 1 | 1. Zgodilo se je pred kratkim. V taboru se
2 I, 1 | pred kratkim. V taboru se je po spisku izkazovala darežljivost
3 I, 1 | dvema gospodoma hkrati, je blestel med njimi razoglav,
4 I, 1 | Že samo s tem dejanjem se je dal javno spoznati za kristjana. ~
5 I, 2 | 2. Že je med bolj oddaljenimi vsak
6 I, 2 | pride na uho tribunu. Vojak je bil medtem že stopil iz
7 I, 4 | izrekajo pogani), češ da je prenagljeno, brezglavo,
8 I, 4 | prenagljeno, brezglavo, da je preveč željan smrti; vprašajo
9 I, 4 | glas krščansko ime - kot da je med tolikerimi brati soborci
10 I, 5 | Skratka, godrnjajo, da je ogrožena sreča dolgotrajnega
11 I, 6 | tudi naslednji ugovor: "Kje je zapisano, da ne smemo nositi
12 I, 6 | ovenčane kristjane, ki jim je vsa stvar samo tema za razpravo -
13 I, 6 | tema za razpravo - kot da je greh, o katerem je mogoče
14 I, 6 | kot da je greh, o katerem je mogoče razpravljati, ničen
15 II, 2 | 2. Denimo, da je treba iskati utemeljitve;
16 II, 2 | izraža dvome o načelu, ki ga je že izdal? In da se sprašuje
17 II, 2 | sprašuje o izvoru načela, ko ga je že opustil? Čeprav morda
18 II, 2 | prekršil načela, češ da ga je že nehal spoštovati, ga
19 II, 2 | že nehal spoštovati, ga je vseeno prekršil za nazaj,
20 II, 2 | nazaj, za tisti čas, ko ga je še spoštoval. ~
21 II, 3 | prekršil danes s tem, da je venec sprejel, ga je prej
22 II, 3 | da je venec sprejel, ga je prej z zavračanjem. Zato
23 II, 3 | ni namenjena tistim, ki je spraševanje zanje brezpredmetno,
24 II, 3 | resnici se namreč vprašanja je pojavljajo vedno iz takih
25 II, 3 | nagibov; hvalim pa vero, ki je prepričana v načelo, preden
26 II, 3 | prepričana v načelo, preden je spoznala razloge. ~
27 II, 4 | takoj zahtevati mesto, kjer je zapisano, da se ne smemo
28 II, 4 | smemo venčati. Toda kje je zapisano, naj se venčamo?
29 II, 4 | Kajti če bomo rekli, da se je dovoljeno venčati, ker Sveto
30 II, 4 | pismo tega ne prepoveduje, je mogoče argument takoj zaobrniti:
31 II, 4 | Nasprotno: prepovedano je vse, kar ni izrecno dovoljeno.7~ ~
32 II, 4(7) | juristična argumentacija, ki pa je v popolnem neskladju z rimskimi
33 III, 1 | brezplodni smeri, ko pa je načelo globoko ukoreninjeno:
34 III, 1 | ukoreninjeno: tako dolgo je bilo spoštovano, da je naposled
35 III, 1 | dolgo je bilo spoštovano, da je naposled postalo obvezujoče.
36 III, 1 | iz Svetega pisma, pa ga je nedvomno utrdil običaj,
37 III, 1 | izročila? Rekel boš, da je tudi za izročilo treba poiskati
38 III, 2 | opore, zgolj po izročilu, in je potemtakem utemeljeno samo
39 III, 3 | odgovori vsebujejo več, kot je Gospod določil v evangeliju.
40 III, 3 | Zakrament evharistije, ki ga je Gospod določil med nekim
41 III, 3(8) | simbola obljubljene dežele, ki je po alegorični oz. tipološki
42 IV, 1 | izvedel od koga, ki jih je uvidel. Za zdaj verjemi,
43 IV, 2 | samo še en primer; učiti se je treba tudi iz zgledov Stare
44 IV, 2 | Stare zaveze. Pri Judih je običaj, da si ženske zagrinjajo
45 IV, 2 | Apostol tu ne šteje9). Če je Rebeka, ko je od daleč zagledala
46 IV, 2 | šteje9). Če je Rebeka, ko je od daleč zagledala svojega
47 IV, 2 | planila po ogrinjalu10, je šlo samo za posamezen primer
48 IV, 2 | poroditi predpisa; pa tudi če je tako ravnala posebej glede
49 IV, 3 | navedeš še Suzano, ki se je pred sodiščem morala odkriti11,
50 IV, 3 | lahko odvrnem: "Tudi to je le posamezen primer pokrivanja."
51 IV, 3 | primer pokrivanja." Prišla je kot obtoženka, zardevala
52 IV, 3 | kot obtoženka, zardevala je nad svojo sramoto, in po
53 IV, 3 | svojo sramoto, in po pravici je skrivala lepoto, zlasti
54 IV, 3 | skrivala lepoto, zlasti ker se je lahko že bala, da bo preveč
55 IV, 3 | Sicer pa prav zato, ker je ugajala, ne verjamem, da
56 IV, 3 | ugajala, ne verjamem, da se je po moževem vrtu sprehajala
57 IV, 3 | zakrita. Pa četudi vzamemo, da je bila vselej pokrita, bom
58 IV, 3 | najprej najti predpis, ki je veleval tako nošnjo. ~
59 IV, 4 | ne bom našel, sledi, da je to ravnanje po izročilu
60 IV, 4 | prešlo v običaj; pozneje je Apostol pokazal na razloge
61 IV, 4 | avtoriteto. Iz teh primerov je jasno razvidno, da je mogoče
62 IV, 4 | primerov je jasno razvidno, da je mogoče zagovarjati tudi
63 IV, 4 | spoštovanje teh načel potrjuje, da je bilo izročilo spoznano za
64 IV, 5 | zakon razumske temelje, je tudi vse, kar temelji na
65 IV, 5 | presodite tudi sami, kaj je pravično?"12 ~
66 IV, 6 | Bog razodel."13 - tudi on je imel navado dajati nasvete,
67 IV, 6 | na Gospodovo navodilo, in je govoril iz samega sebe,
68 IV, 6 | govoril iz samega sebe, saj je vendar imel Božjega Duha,
69 IV, 7 | samega običaja; običaj pa je treba spoštovati prav zato,
70 V, 1 | prid govori tudi narava, ki je prvobitno pravilo vseh stvari.
71 V, 1 | pristoji. Jaz namreč mislim, da je Bog narave, naš Bog, ki
72 V, 1 | Bog narave, naš Bog, ki je oblikoval človeka, vanj
73 V, 1 | njihovo užitje: ušesa mu je izkopal za sluh, v očeh
74 V, 1 | izkopal za sluh, v očeh mu je prižgal vid, v usta mu je
75 V, 1 | je prižgal vid, v usta mu je zaprl okus, nos mu je prepihnil
76 V, 1 | mu je zaprl okus, nos mu je prepihnil z vohom, roke
77 V, 1 | prepihnil z vohom, roke mu je prevlekel z otipom. ~
78 V, 2 | čutov doseže dušo. Kaj pa je tisto, kar lahko užiješ
79 V, 2 | cvetju (ravno poljsko cvetje je značilna in vsekakor glavna
80 V, 2 | lastna tema čutoma. Snov ti je torej podeljena od Boga,
81 V, 2 | podeljena od Boga, njena raba pa je od tega sveta. ~
82 V, 3 | in prosto: kot nekaj, kar je namenjano gledanju in duhanju.
83 V, 3 | čašo, če si prepričan, da je neškodljivo: uživaj ga na
84 V, 4 | mehkobo? Slediti vencu z glavo je enako nenaravno kot jédi
85 V, 4 | zvoku z nosom. Tisto, kar je zoper naravo, je po splošnem
86 V, 4 | Tisto, kar je zoper naravo, je po splošnem prepričanju
87 V, 4 | povrhu še skrunitev Boga, ki je naravi gospod in stvarnik. ~ ~
88 VI, 1 | Oglej si torej tistega, ki je skupen vsem ljudem na vsakem
89 VI, 1 | na vsakem kraju sveta in je pisan na naravnih ploščah;
90 VI, 1 | zakon temelj v naravi in da je narava zakon. In že v prvem
91 VI, 1 | odnos iz naravne oblike, ki je bila predvidena ob stvarjenju,
92 VI, 2 | pustimo se zapeljati sili, ki je z njo tekmec Boga skvaril
93 VI, 2 | vesoljno stvarstvo. Bog je stvarstvo izročil človeku
94 VI, 2 | zato tudi Apostol pravi, da je stvarstvo proti svoji volji
95 VI, 2 | in brezbožnega ravnanja je prešlo v stanje sprevrženosti. ~
96 VI, 3 | 3. Tako je tudi z užitki, ki jih ponujajo
97 VI, 3 | zadošča za spoznanje, da je hudi duh vse stvari prenaredil.
98 VI, 3(18) | ironična skovanka, ki jo je srečati tudi v spisu De
99 VI, 3(19) | Več Tertulijanovih del je obstajalo tudi v grški različici,
100 VII, 1 | ljudje v imenu modrosti, ki je skupna vsem, še bolj pa
101 VII, 2 | drugačen smoter. Venec, kot je na primer vojaški, ni izdelan
102 VII, 3 | slovstvu: svetne stvari je treba presojati s pomočjo
103 VII, 3 | mislim, da bo zadoščalo. Če je obstajala Pandora, ki jo
104 VII, 3 | omenja kot prvo žensko, je bila njena glava prva, ki
105 VII, 3(20) | poganskega grškega leposlovja je Tertulijanov glavni vir
106 VII, 3(21) | Mišljena je Heziodova pripoved, Dela
107 VII, 3(21) | Dela in dnevi 75ss., vendar je Tertulijanovo povzemanje (
108 VII, 3(21) | obdarjena z vsemi darovi" je bila v antiki splošno znana,
109 VII, 4(22) | Z izjemo Pandore, kjer je Mojzesova avtoriteta močnejša
110 VII, 4(22) | iz Mesene, živel ok. 300, je v bogovih videl zgodovinske
111 VII, 4 | Ferekides23 priča, da je vence prvi od vseh nosil
112 VII, 4(24) | univerzalne zgodovine, ki je pomembna predvsem kot mitografski
113 VII, 4(26) | Venec, ki ga je izdelal Hefajst in ga je
114 VII, 4(26) | je izdelal Hefajst in ga je Ariadni poklonil Dioniz;
115 VII, 4(26) | Dioniz; po junakinjini smrti je bil spremenjen v ozvezdje. ~
116 VII, 4(27) | Argos je bil najpomembnejše središče
117 VII, 4(28) | Heraklom in Dionizom, ki ju je Hera črtila kot sinova Zevsovih
118 VII, 5 | Kalimaha, ki omenja, da si je Apolon po uboju delfskega
119 VII, 5 | Harpokration30 pojasnjuje, da je Liber (oziroma pri Egipčanih
120 VII, 5 | mačkom. Po drugi različici pa je Liber sploh iznajditelj
121 VII, 5 | prav lovorovega, s katerim je zmagoslavno prišel iz Indije,
122 VII, 6 | Egiptovskega31, boš izvedel, da si je Izida po iznajdbi klasja
123 VII, 6 | razkril Klavdij Saturnin, ki je tudi na to temo nadvse izčrpen. ~
124 VII, 7 | 7. Napisal je namreč knjigo o vencih,
125 VII, 8 | 8. Kajti če je snovalec lažnega bogovstva
126 VII, 8 | bogovstva hudi duh - tudi v tem je moral biti od samega začetka
127 VII, 8 | samega začetka lažniv - si je nadvomno sam izbral ljudi,
128 VII, 8 | Boga misli o običaju, ki je bil na pobudo hudičevih
129 VII, 8 | izbrancev uveden in jim je bil od samega začetka posvečen
130 VII, 8 | samega začetka posvečen in je že tisti čas uvajal v malikovanje,
131 VII, 8 | bi bil malik kaj, pač pa je tisto, kar drugi počno v
132 VII, 9 | 9. Še naprej, če je tisto, kar drugi počno v
133 VII, 9(32) | niso nič", kljub temu pa je vse v zvezi z njimi delo
134 VIII, 1 | jih slišim govoriti, da je tudi veliko drugih stvari,
135 VIII, 1 | samega Kristusa, saj se je v človeškem svojstvu posluževal
136 VIII, 1 | ljudje. Priznajmo pač, da je tako, in ne posegajmo k
137 VIII, 2 | 2. Merkur je ljudi prvi učil pisanja:
138 VIII, 2 | učil pisanja: priznam, da je koristno tako za sporazumevanje
139 VIII, 2 | potrebe naše vere. Morda je tudi prvi napel strune in
140 VIII, 2 | ne morem več tajiti, da je tudi ta njegova bistroumna
141 VIII, 2 | služila Bogu. Denimo, da je Eskulap prvi preizkušal
142 VIII, 2 | tudi Izaija omenja, da je bolnemu Ezekiel predpisal
143 VIII, 2 | želodcu34. Recimo tudi, da je Minerva zasnovala prvo ladjo -
144 VIII, 4 | nam ne pusti videti, da je stvarstvo v svojem sedanjem
145 VIII, 4 | ničevosti. Naše stališče je namreč, da se z našimi običaji
146 VIII, 4 | po Božjem navdihu, Bog pa je prej kot vsakdo drugi človekov
147 IX, 1 | apostol, misijonar ali škof je nosil na glavi venec? Jaz
148 IX, 2 | Tako se venčaj tudi sam: to je dovoljeno." ~
149 IX, 3 | bilo krivo ljudstvo. To je bil izmislek rimskih vojakov,
150 IX, 3(43) | ogrnejo Kristusu kot kralju, je bil tudi v resnici vojaški
151 IX, 4(46) | V resnici je tudi za Jude Stare zaveze
152 X, 1 | pripuščeno v občo rabo. Je kaj tako nevredno Boga kot
153 X, 1 | nevredno Boga kot tisto, kar je vredno malika? In kaj je
154 X, 1 | je vredno malika? In kaj je bolj vredno malika kot tisto,
155 X, 1 | vredno malika kot tisto, kar je vredno tudi mrtvega? ~
156 X, 2 | tovrstna noša in krašenje, je za nas zgolj drugačna oblika
157 X, 2 | uporabo in zlorabo: kdo je bolj sposoben zlorabe, kot
158 X, 2 | sposobnosti zaznavanja - ta je potrebna za uporabo in si
159 X, 3 | Apostol, ko pravi, da se je bolje odreči tudi sami uporabi47.
160 X, 3 | sposobni zlorabe? V resnici je vse to prazen nič, in tudi
161 X, 3 | nič, in tudi samo početje je, kar zadeva malike, mrtvo,
162 X, 3 | zadeva malike, mrtvo, živo pa je v zlih duhovih, ki jim je
163 X, 3 | je v zlih duhovih, ki jim je to praznoverje namenjeno48. "
164 X, 4 | že zdaj taki. Toda saj je "čistim vse čisto"51, kot
165 X, 4 | čistim vse čisto"51, kot je tudi nečistim vse nečisto. - "
166 X, 4 | od malikov." - "Toda snov je čista, ker je Božja stvar,
167 X, 4 | Toda snov je čista, ker je Božja stvar, in prav v tem
168 X, 5 | pri čaščenju malikov. Če je mogoče ustvarjeno stvar
169 X, 5 | besedah: "Če vam kdo reče: 'To je posvečeno malikom', se ne
170 X, 5(52) | 118a. Namig na to mesto je zlasti zanimiv zato, ker
171 X, 5(52) | zlasti zanimiv zato, ker je Sokratova zaobljuba po najverjetnejši
172 X, 5(52) | eshatoloških predstav: za Sokrata je smrt ozdravljenje. ~
173 X, 6 | venec daruje malikom, to je njegovim lastnim iznajditeljem.
174 X, 6 | iznajditeljem. Uporaba venca je malikom tako zelo lastna
175 X, 8 | temveč malikov samih, to je od njihovih upodobitev.
176 X, 8 | postala podoba malika, to je podoba mrtvega. Doslej smo
177 X, 8 | v sveti zgodovini in jo je zato mogoče tem bolj upravičeno
178 X, 10 | ostane samo še eno: preiskati je treba nagibe za venčanje
179 XI, 1 | vojaškega venca. Menim pa, da je treba najprej ugotoviti,
180 XI, 1 | premlevati posebne primere, če je krivda v samem začetku stvari?
181 XI, 1 | stvari? Morda mislimo, da je dovoljeno zaprisego človeku
182 XI, 2 | 2. Se je dovoljeno udejstvovati z
183 XI, 2 | pred svetišči, ki se jim je odrekel? In bo obedoval
184 XI, 2 | branil zle duhove, ki jih je še pravkar izganjal, in
185 XI, 2 | odpočival oprt ob sulico, ki je prebodla Kristusovo stran?
186 XI, 2 | centuriona prosil za znak, ko pa je znamenje dobil že od Boga62?
187 XI, 2(61) | Rimski vojaški prapor je imel obliko križa. ~
188 XI, 2 | biti sežgano, čeprav ga je Kristus oprostil zaslužene
189 XI, 3 | vojaških opravil, ki jih je treba šteti za greh. Greh
190 XI, 3 | treba šteti za greh. Greh je že samo to, da iz tabora
191 XI, 3 | prestopimo v tabor teme. Seveda je drugačen položaj tistih,
192 XI, 3 | drugačen položaj tistih, ki jih je vera našla šele potem, ko
193 XI, 3 | na primer vojaki, ki jih je Janez pripustil h krstni
194 XI, 4 | nekaj drugega, evangelij je en in vedno isti: Jezus
195 XI, 4 | bo življenje tistega, ki je življenje zanj izgubil,
196 XI, 4 | nasprotno bo pogubil dušo, ki se je okoristila na račun njegovega
197 XI, 4 | račun njegovega imena. Zanj je veren civilist prav tako
198 XI, 4 | civilist prav tako vojak66 kot je veren vojak civilist67. ~
199 XI, 4(67) | T.j. vojak, ki je zvest svoji službi, je v
200 XI, 4(67) | ki je zvest svoji službi, je v Božjih očeh "civilist" (
201 XI, 5 | skrajni nuji; tistim, ki jim je edina nuja ne grešiti, greh
202 XI, 5 | ne more biti nuja. Mogoče je, da koga k žrtvovanju bogovom
203 XI, 6 | prostovoljni greh. Tudi za voljo je namreč mogoče trditi, da
204 XI, 6 | namreč mogoče trditi, da je nekakšna nuja, saj tudi
205 XI, 6 | uradni dolžnosti, pri katerih je tako priljubljeno sklicevanje
206 XI, 6 | nujo; v teh primerih se je treba izmikati dolžnosti
207 XI, 6 | se torej na stališče, da je vojaška služba dopustna
208 XII, 1 | Lovorov, ki nas ravno zanima, je posvečen Apolonu in Liberu,
209 XII, 1 | še dodaja: "Kajti mirta je posvečena Veneri, pramateri
210 XII, 1 | Marsovi ljubici, njej, ki je Rimljanka prek Ilije in
211 XII, 1(68) | Enej je sin Venere/Afrodite; po
212 XII, 1(68) | Enejevih rimskih potomcev je bila Ilija (v poznejših
213 XII, 1(68) | Rea Silvia) njegova hči in je Marsu rodila Romula in Rema. ~
214 XII, 1 | Venčanje vojske z oljko pa je malikovalsko čaščenje Venere,
215 XII, 1 | rabo vojaškega venca, ki je vseskozi nečist in vseokrog
216 XII, 1(69) | Namreč Ilije. Venera je sicer kot Enejeva mati začetnica
217 XII, 2 | 3. Tu je na primer obletno izrekanje
218 XII, 3 | 4. To je malikovanje, pri katerem
219 XII, 3 | prodamo Kristusa - kot ga je Judež za nekaj srebrnikov70.
220 XII, 3 | Judež za nekaj srebrnikov70. Je z izrekom "Ne morete služiti
221 XII, 3 | In "Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar
222 XII, 3 | cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega"72 morda pomeni,
223 XII, 3 | Cezarju izmaknemo denar?73 Je triumfalna lovorika spletena
224 XII, 3 | pisani trakovi ali sij grmad? Je napojena z dišečimi olji
225 XII, 3(73) | Edino mesto v spisu, ki ga je mogoče razumeti kot neposreden
226 XII, 4 | ker si zavezan Bogu, on pa je, tako sem prepričan, tudi
227 XIII, 1 | pridobili etruščanski venci. To je oznaka za vence, ki vsebujejo
228 XIII, 1 | državljansko knjigo življenja; tam je tvoj škrlat Kristusova kri,
229 XIII, 1(74)| toga palmata, ki je povezana s kultom kapitolinskega
230 XIII, 1(74)| kapitolinskega Jupitra in jo je nosil tudi triumfator. Omemba
231 XIII, 1 | imaš njegov križ75; tam je tudi sekira, nastavljena
232 XIII, 1 | javne konje pa mi ni mar. Ko je tvoj Gospod hotel vstopiti
233 XIII, 3 | nevesta ovenčata, in prav to je razlog, da se ne smemo poročati
234 XIII, 3 | smemo poročati s pogani: če je pri njih že sam začetek
235 XIII, 4 | Venča se tudi suženj, ki mu je svet dal svobodo. Toda tebe
236 XIII, 4 | svet dal svobodo. Toda tebe je odkupil že Kristus, in sicer
237 XIII, 4 | suženjstvo; v tem svetu je vse navidezno in nič resnično.
238 XIII, 4 | resnično. Kajti že preden te je Kristus osvobodil, si bil
239 XIII, 4 | človeka, in tudi zdaj, ko te je človek osvobodil, si Kristusov
240 XIII, 5 | 6. Če misliš, da je svetna svoboda kaj resničnega,
241 XIII, 5 | izgubil Kristusovo svobodo, ki je nisi štel za sužnost. Ostane
242 XIII, 5(86)| nemejskega kralja Likurga, je umrl od kačjega ugriza;
243 XIII, 5(86)| kačjega ugriza; v njegovo čast je oče prvič priredil nemejske
244 XIII, 5 | postane predstava, ki mu je ni dovoljeno gledati88. ~
245 XIII, 5(87)| Hadrijanov ljubljenček, ki je utonil v Nilu; cesar je
246 XIII, 5(87)| je utonil v Nilu; cesar je v njegovo čast prvič priredil
247 XIII, 5(87)| obsoja tudi kult umrlih, ki je po svojem bistvu enak. ~
248 XIII, 5(88)| spisu De spect.; tudi tam je osnovni nagib za zavračanje
249 XIII, 6 | duha in njegovih angelov je namreč prav to: svetni obredi,
250 XIII, 6 | slava; v vseh teh stvareh je nekaj malikovalskega, kot
251 XIII, 7 | svojem uvodu omenja, da je v Homerjevih pesnitvah nebo
252 XIII, 7 | zvezdami89 - nedvomno ga je okrasil Bog, in okrasil
253 XIII, 7 | okrasil Bog, in okrasil ga je za človeka; torej Bog venča
254 XIII, 8 | 9. Jasno je, da kristjan niti vrat svojega
255 XIII, 8 | kolikšno število bogov je hudi duh pripel na vhode:
256 XIV, 1 | samega Kristusa, če velja, da je Kristus glava moža90. Svobodna
257 XIV, 1 | Kristus glava moža90. Svobodna je kot sam Kristus, obvezana
258 XIV, 1 | Pa tudi ženska glava, ki je k uporabi zagrinjala obvezana91,
259 XIV, 1 | uporabi zagrinjala obvezana91, je s tem že zasedena in ne
260 XIV, 1 | dopušča še drugačne vezi: saj je že ponižno podvržena svojemu
261 XIV, 3 | Sprašujem pa te, kakšen venec je moral sprejeti On, ki je
262 XIV, 3 | je moral sprejeti On, ki je glava moža in obraz ženske,
263 XIV, 3 | kot podobo grehov, ki jih je porodila zemlja, to je naše
264 XIV, 3 | jih je porodila zemlja, to je naše meso, in ki jih je
265 XIV, 3 | je naše meso, in ki jih je odvzela moč križa, zdržljivost,
266 XIV, 3 | križa, zdržljivost, s katero je Gospodova glava otopila
267 XIV, 3 | otopila sleherno ost smrti. Je več kot podoba: okrutnost,
268 XIV, 3 | sramotitvijo in onečaščenjem, je tu, oprijemljiva in resnična. ~
269 XIV, 4 | imenitnejšim rastlinjem? In kot je še bolj običajno, s stocvetnimi
270 XIV, 4 | tekmovati tudi s tisto krono, ki je Kristusu pripadla potem?
271 XIV, 4 | pripadla potem? Resnično je tudi on okusil med, vendar
272 XIV, 4 | tudi on okusil med, vendar je še prej okusil žolč, in
273 XIV, 4 | slave šele potem, ko ga je napis na križu imenoval
274 XIV, 4 | kralja Judov; najprej ga je oče naredil malo nižjega
275 XIV, 4 | nižjega od angelov, šele nato je bil kronan s slavo in častjo94.
276 XIV, 4(93) | kralj Frigije (8. stol.), ki je slovel po svojem bogastvu. ~
277 XIV, 4 | mu jo daruj, a tako, kot je on podaril svojo za rešitev
278 XIV, 4 | resnici ne moreč venčati, je cvetje.~ ~
279 XV, 1 | kot Apostol verjemi, da ti je prihranjen venec njegove
280 XV, 1 | naprej k zmagi97, in drugi je na okrašen z lokom smaragdne
281 XV, 2 | na ceneni venček, ko ji je namenjen diadem? Nas je
282 XV, 2 | je namenjen diadem? Nas je Jezus Kristus za svojega
283 XV, 2 | milost Svetega Duha: ta je neskvarljiv, nestrohnljiv,
284 XV, 3 | 3. Dobri vojak105 je s tem, ko si ga je izbral,
285 XV, 3 | vojak105 je s tem, ko si ga je izbral, napredoval v nebeški
286 XV, 3(106) | Kult sončnega boga Mitre se je začel med rimsko vojsko
287 XV, 3 | ramo), rekoč: "Moj venec je Mitra." ~
288 XV, 4 | ne nosi več vencev, in to je njegov prepoznavni znak,
289 XV, 4 | da ga ima v svojem Bogu, je takoj prepoznan kot Mitrov
|