IV
1. Če boš za vsako od
teh in podobnih predpisanih ravnanj terjal zakon, ga gotovo ne boš našel v
nobenem stavku Svetega pisma. Kot edina utemeljitev ti bo ponujeno
izročilo, kot edina potrditev običaj, kot edina uresničevalka
vera. Da v prid izročilu, običaju in veri govorijo razumni razlogi,
boš uvidel bodisi sam, bodisi boš to izvedel od koga, ki jih je uvidel. Za zdaj
verjemi, da obstaja marsikatero načelo, ki mu dolguješ pokorščino.
2. Naj dodam samo še en
primer; učiti se je treba tudi iz zgledov Stare zaveze. Pri Judih je
običaj, da si ženske zagrinjajo glavo, tako močan, da jih po tem lahko
spoznaš. Zdaj mi pokaži predpis (Apostol tu ne šteje9).
Če je Rebeka, ko je od daleč zagledala svojega ženina, planila po
ogrinjalu10, je šlo samo za posamezen primer sramežljivosti,
ki še ni mogel poroditi predpisa; pa tudi če je tako ravnala posebej glede
na svoj položaj, bi se pokrivala samo dekleta, in sicer samo takrat, ko gredo k
svatbi, in sicer ne prej, ko so spoznale svojega ženina.
3. In če mi v dokaz
navedeš še Suzano, ki se je pred sodiščem morala odkriti11,
lahko odvrnem: "Tudi to je le posamezen primer pokrivanja." Prišla je
kot obtoženka, zardevala je nad svojo sramoto, in po pravici je skrivala
lepoto, zlasti ker se je lahko že bala, da bo preveč ugajala. Sicer pa
prav zato, ker je ugajala, ne verjamem, da se je po moževem vrtu sprehajala
zakrita. Pa četudi vzamemo, da je bila vselej pokrita, bom moral tudi v
njenem primeru kot pri katerikoli drugi ženski najprej najti predpis, ki je
veleval tako nošnjo.
4. Če predpisa nikjer
ne bom našel, sledi, da je to ravnanje po izročilu prešlo v običaj;
pozneje je Apostol pokazal na razloge za njegov nastanek in ga tako podprl še s
svojo avtoriteto. Iz teh primerov je jasno razvidno, da je mogoče
zagovarjati tudi nepisana načela iz izročila, če jih potrjuje
običaj, saj vztrajno spoštovanje teh načel potrjuje, da je bilo
izročilo spoznano za pristno.
5. Običaj ima celo v
civilnopravnih vprašanjih, kadar zakon umanjka, pogosto veljavo zakona, in pri
tem ni pomembno, ali temelji na zapisu ali na razumski presoji - navsezadnje
tudi zakoni izhajajo iz razumske presoje. In če ima zakon razumske
temelje, je tudi vse, kar temelji na razumski presoji, neglede na avtorja,
zakon. Ali pa morda sodiš, da ne more vsak vernik snovati in določati
načel ravnanja, četudi v skladu z Božjo voljo, v korist
pokorščini in v namen zveličanja? Saj vendar Gospod pravi:
"Zakaj ne presodite tudi sami, kaj je pravično?"12
6. - in s tem niso mišljena
samo pravna vprašanja, temveč vsaka odločitev, ki izhaja iz presoje.
Tudi Apostol pravi: "Če česa ne veste, vam bo Bog razodel."13
- tudi on je imel navado dajati nasvete, kadar se ni mogel opreti na Gospodovo
navodilo, in je govoril iz samega sebe, saj je vendar imel Božjega Duha,
vodnika k resnici. Zato so njegovi nasveti dobili veljavo Božjih navodil: imeli
so oporo v Božji presoji.
7. Te zdaj išči,
seveda v spoštovanju do izročila, neglede na to, kdo se šteje za njenega
začetnika; ne oziraj se na avtorja, temveč na avtoriteto, še zlasti
avtoriteto samega običaja; običaj pa je treba spoštovati prav zato,
ker temelji na razumnih razlogih; in če ti Bog nakloni tudi te, boš
spoznal - ne ali moraš spoštovati običaj, temveč zakaj
ga moraš.
|