IV

1. Če boš za vsako od teh in podobnih predpisanih ravnanj terjal zakon, ga gotovo ne boš našel v nobenem stavku Svetega pisma. Kot edina utemeljitev ti bo ponujeno izročilo, kot edina potrditev običaj, kot edina uresničevalka vera. Da v prid izročilu, običaju in veri govorijo razumni razlogi, boš uvidel bodisi sam, bodisi boš to izvedel od koga, ki jih je uvidel. Za zdaj verjemi, da obstaja marsikatero načelo, ki mu dolguješ pokorščino.

2. Naj dodam samo še en primer; učiti se je treba tudi iz zgledov Stare zaveze. Pri Judih je običaj, da si ženske zagrinjajo glavo, tako močan, da jih po tem lahko spoznaš. Zdaj mi pokaži predpis (Apostol tu ne šteje⁹). Če je Rebeka, ko je od daleč zagledala svojega ženina, planila po ogrinjalu¹⁰, je šlo samo za posamezen primer sramežljivosti, ki še ni mogel poroditi predpisa; pa tudi če je tako ravnala posebej glede na svoj položaj, bi se pokrivala samo dekleta, in sicer samo takrat, ko gredo k svatbi, in sicer ne prej, ko so spoznale svojega ženina.

3. In če mi v dokaz navedeš še Suzano, ki se je pred sodiščem morala odkriti¹¹, lahko odvrnem: "Tudi to je le posamezen primer pokrivanja." Prišla je kot obtoženka, zardevala je nad svojo sramoto, in po pravici je skrivala lepoto, zlasti ker se je lahko že bala, da bo preveč ugajala. Sicer pa prav zato, ker je ugajala, ne verjamem, da se je po moževem vrtu sprehajala zakrita. Pa četudi vzamemo, da je bila vselej pokrita, bom moral tudi v njenem primeru kot pri katerikoli drugi ženski najprej najti predpis, ki je veleval tako nošnjo.

4. Če predpisa nikjer ne bom našel, sledi, da je to ravnanje po izročilu prešlo v običaj; pozneje je Apostol pokazal na razloge za njegov nastanek in ga tako podprl še s svojo avtoriteto. Iz teh primerov je jasno razvidno, da je mogoče zagovarjati tudi nepisana načela iz izročila, če jih potrjuje običaj, saj vztrajno spoštovanje teh načel potrjuje, da je bilo izročilo spoznano za pristno.

5. Običaj ima celo v civilnopravnih vprašanjih, kadar zakon umanjka, pogosto veljavo zakona, in pri tem ni pomembno, ali temelji na zapisu ali na razumski presoji - navsezadnje tudi zakoni izhajajo iz razumske presoje. In če ima zakon razumske temelje, je tudi vse, kar temelji na razumski presoji, neglede na avtorja, zakon. Ali pa morda sodiš, da ne more vsak vernik snovati in določati načel ravnanja, četudi v skladu z Božjo voljo, v korist pokorščini in v namen zveličanja? Saj vendar Gospod pravi: "Zakaj ne presodite tudi sami, kaj je pravično?"¹²

6. - in s tem niso mišljena samo pravna vprašanja, temveč vsaka odločitev, ki izhaja iz presoje. Tudi Apostol pravi: "Če česa ne veste, vam bo Bog razodel."¹³ - tudi on je imel navado dajati nasvete, kadar se ni mogel opreti na Gospodovo navodilo, in je govoril iz samega sebe, saj je vendar imel Božjega Duha, vodnika k resnici. Zato so njegovi nasveti dobili veljavo Božjih navodil: imeli so oporo v Božji presoji.

7. Te zdaj išči, seveda v spoštovanju do izročila, neglede na to, kdo se šteje za njenega začetnika; ne oziraj se na avtorja, temveč na avtoriteto, še zlasti avtoriteto samega običaja; običaj pa je treba spoštovati prav zato, ker temelji na razumnih razlogih; in če ti Bog nakloni tudi te, boš spoznal - ne ali moraš spoštovati običaj, temveč zakaj ga moraš.