VII
1. Zatorej naj tile naši
venčarji spoznajo zakonito veljavo narave: kot ljudje v imenu modrosti, ki
je skupna vsem, še bolj pa zaradi poroštva svoje lastne vernosti, ki jih
zbližuje z Bogom narave; tako rekoč za nameček pa naj uvidijo tudi
druge razloge, ki nam prav posebej prepovedujejo, da bi si venčali glave,
in sicer s kakršnimkoli vencem.
2. Kajti zdaj se moramo od
naravnih pravil ravnanja, ki so skupna vsem, obrniti k posebnim zahtevam
krščanstva, ki jih moram obraniti v njihovi celovitosti. Ob tem bom
pregledal tudi druge vrste vencev, za katere se zato, ker so napravljeni iz
drugačnih sestavin, zdi, da so namenjeni za drugačen smoter. Venec,
kot je na primer vojaški, ni izdelan iz cvetja, a ne smemo misliti, da ga samo
zato, ker se izmika naravnih določilom, naša vera ne prepoveduje. Zato se
mi zdi, da moram to stvar obravnavati z večjo temeljitostjo, in sicer od
začetkov prek različnih točk razvoja do trenutnega stanja.
3. V ta namen moram
poseči po svetnem slovstvu: svetne stvari je treba presojati s
pomočjo njihovih lastnih virov. Nisem jih veliko bral20,
toda mislim, da bo zadoščalo. Če je obstajala Pandora, ki jo Heziod
omenja kot prvo žensko, je bila njena glava prva, ki so jo ovenčale Harite
(venčali so jo vsi bogovi, odtod ime Pandora)21. Nam
Mojzes, ki ni bil pesniški temveč preroški pastir, prve ženske ne opisuje
s cvetjem na senceh, temveč, kako si sram zakriva z listjem. Kake Pandore
torej ni bilo. In kot moramo zardevati nad lažnivimi začetki venca, moramo
odtod naprej tudi nad resničnimi dejstvi v zvezi z njim.
4. Drugi začetniki ali
pospeševalci tega običaja so namreč nedvomno obstajali22.
Ferekides23 priča, da je vence prvi od vseh nosil
Saturn, Diodor24 pa, da so Jupitra po zmagi nad Titani na ta
način počastili drugi bogovi. Priapu25 pripisuje
naglavno prevezo, Ariadni venec iz zlata in indijskih draguljev, dar Vulkana in
nato Libera26. Kalimah Junono krasi s trto, in tako tudi
njen kip v Argosu27 s trtinim vencem na glavi in levjo kožo
pod nogami ponazarja mačehino zmagoslavje nad obema pastorkoma28.
Herkul na glavi nosi včasih listje topola, včasih oljke, včasih
tudi zelene.
5. Imaš tudi tragedijo o
Kerberu29, imaš Pindara in Kalimaha, ki omenja, da si je
Apolon po uboju delfskega zmaja nadel lovorov venec kot priprošnjik (pri starih
so namreč priprošnjiki nosili vence). Harpokration30
pojasnjuje, da je Liber (oziroma pri Egipčanih Oziris) ovenčan z
bršljanom zato, ker ima bršljan moč, da glavo obvaruje pred mačkom.
Po drugi različici pa je Liber sploh iznajditelj venca, in sicer prav
lovorovega, s katerim je zmagoslavno prišel iz Indije, in to različico
priznava tudi ljudstvo, ko njegov praznik imenuje Veliki venec.
6. Če prelistaš še
spise Leona Egiptovskega31, boš izvedel, da si je Izida po
iznajdbi klasja z njim ovenčala glavo, čeprav ta reč bolj sodi v
trebuh. Tistim, ki hočejo še več, bo vse razkril Klavdij Saturnin, ki
je tudi na to temo nadvse izčrpen.
7. Napisal je namreč
knjigo o vencih, v kateri obravnava njihov izvor in vzroke nastanka in zvrsti
in z njimi povezane praznike, in sicer tako nadrobno, da ni mogoče najti
niti ene mile cvetlice ali očarljivega lističa, nobene pleve ali
vitice, ki ne bi bila posvečena kaki bogovski glavi. Tam se lahko dodobra
poučimo, kako tuj nam mora biti običaj venčanja, saj so ga
utemeljili in predvideli za svoje lastno čaščenje prav ti, ki jih ima
svet za bogove.
8. Kajti če je
snovalec lažnega bogovstva hudi duh - tudi v tem je moral biti od samega
začetka lažniv - si je nadvomno sam izbral ljudi, ki bodo to lažno
bogovstvo udejanjali. In kaj naj si ljudstvo pravega Boga misli o običaju,
ki je bil na pobudo hudičevih izbrancev uveden in jim je bil od samega
začetka posvečen in je že tisti čas uvajal v malikovanje, in
sicer po malikih in v čast tedaj že živih malikov. Saj ne, da bi bil malik
kaj, pač pa je tisto, kar drugi počno v čast malikov, slejkoprej
namenjeno zlim duhovom.
9. Še naprej, če je
tisto, kar drugi počno v čast malikov, slejkoprej namenjeno zlim duhovom,
koliko bolj to velja za dejanja, ki so jih maliki še za življenja opravljali v
svojo čast? Očitno so zli duhovi prek njih poskrbeli za svoje lastne
časti: v njih so si jih želeli in si jih po njih priskrbeli32.
|