VIII
1. Drži v zavesti to
razlago, jaz pa moram tačas zavrniti še en ugovor. Že jih slišim govoriti,
da je tudi veliko drugih stvari, katerih iznajditelje ta svet šteje za bogove,
pa jih vseeno najdemo tudi v naših današnjih običajih, pri očakih
starega zakona, v sveti zgodovini in tudi v življenju samega Kristusa, saj se
je v človeškem svojstvu posluževal istih pomagal za vsakdanje življenje
kot vsi ljudje. Priznajmo pač, da je tako, in ne posegajmo k še bolj
oddaljenim izvirom.
2. Merkur je ljudi prvi
učil pisanja: priznam, da je koristno tako za sporazumevanje kot za
potrebe naše vere. Morda je tudi prvi napel strune in iz njih izvabil zven; brž
ko slišim peti Davida, ne morem več tajiti, da je tudi ta njegova
bistroumna iznajdba koristila očakom in služila Bogu. Denimo, da je
Eskulap prvi preizkušal zdravila; tudi Izaija omenja, da je bolnemu Ezekiel
predpisal neko sredstvo33, in Pavel pravi, da zmerno pitje
vina koristi želodcu34. Recimo tudi, da je Minerva zasnovala
prvo ladjo - kajti glej, plovejo tudi Jona in apostoli35.
3. Še več, tudi
Kristus se oblači36 in Pavel ima celo plašč37.
Če boš tudi za vsak predmet v stanovanju in za vsako posodo imenoval
katerega od svetnih bogov kot iznajditelja, bom prisiljen priznati, da Kristus
leži na postelji, da učencem pod noge podrži posodo, da iz vrča
nataka vodo, da se odeva v laneno platno, značilno Ozirisovo
oblačilo.
4. Na tovrstne ugovore
vselej odgovarjam tako, da sicer priznam občo rabo nekaterih
pripomočkov, vendar opozarjam na razlikovanje med razumno in nerazumno
rabo, in sicer zato, ker nam podvrženost grehu zastira pogled in nam ne pusti
videti, da je stvarstvo v svojem sedanjem stanju podvrženo ničevosti. Naše
stališče je namreč, da se z našimi običaji in običaji naših
starozaveznih predhodnikov z obliko bogočastja in tudi z življenjem samega
Kristusa skladajo samo tiste stvari, ki s stališča človekovih
življenjskih potreb predstavljajo korist, pomoč in mu omogočajo
častno ugodje - tako so nam namreč dane po Božjem navdihu, Bog pa je
prej kot vsakdo drugi človekov skrbnik, učitelj in mu, če
hočete, omogoča tudi zadovoljstvo. Tiste stvari pa, ki se temu redu
izmikajo, niso skladne z našimi običaji, predvsem ker jih prav iz tega
razloga ni najti niti v zvezi z očaki niti v sveti zgodovini niti v
Kristusovem vsakdanjem življenju.
|