XV

1. Ohrani Bogu njegovo imovino neoskrunjeno. Če bo hotel, jo bo ovenčal sam. Saj tudi hoče; vabi nas z besedami: "Tistemu, ki zmaga, bom dal venec življenja."⁹⁵ Bodi tudi ti zvest do smrti, tudi ti bojuj dober boj in kot Apostol verjemi, da ti je prihranjen venec njegove zmage⁹⁶. Tudi angel sprejema venec zmage in gre na belem konju naprej k zmagi⁹⁷, in drugi je na okrašen z lokom smaragdne mavrice⁹⁸. Tam sedijo tudi starci z venci na glavah⁹⁹, in tudi sam Sin človekov z zlatim vencem blesti nad oblakom¹⁰⁰.

2. Če so to podobe videnja, kakšna bo šele njihova resnična podoba? Glej jih, okusi njihov vonj!¹⁰¹ Čemu obsojaš svojo glavo na ceneni venček, ko ji je namenjen diadem? Nas je Jezus Kristus za svojega Očeta napravil kralje¹⁰². Kaj ti bo umrljivi cvet? Imaš cvet iz Jesejeve mladike¹⁰³, nad katerim počiva vsa milost Svetega Duha: ta je neskvarljiv, nestrohnljiv, večen¹⁰⁴.

3. Dobri vojak¹⁰⁵ je s tem, ko si ga je izbral, napredoval v nebeški hierarhiji. Zadrevajte, njegovi soborci: ne bo vam sodil on, temveč kak Mitrov vojak¹⁰⁶. Ob njegovi posvetitvi, ki se odvija v kaki jami¹⁰⁷, najpristnejšem taboru teme, mu (kot v posmeh mučeništvu¹⁰⁸) na koncu meča ponudijo venec; najprej si ga namesti na glavo, potem pa si ga mora v znak zavračanja sneti (včasih si ga položi na ramo), rekoč: "Moj venec je Mitra."

4. Od tega dne na glavi ne nosi več vencev, in to je njegov prepoznavni znak, če kdaj preizkušajo njegovo zvestobo vojaški prisegi: ko odvrže venec in reče, da ga ima v svojem Bogu, je takoj prepoznan kot Mitrov vojak. Spoznajmo ukane hudega duha, ki posnema Božje stvari, da bi nas pred svojimi verniki osramotil in nas sodil.