Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library
Tertulijan
O vencu

IntraText CT - Text

  • VII
Previous - Next

Click here to show the links to concordance

VII

1. Zatorej naj tile naši venčarji spoznajo zakonito veljavo narave: kot ljudje v imenu modrosti, ki je skupna vsem, še bolj pa zaradi poroštva svoje lastne vernosti, ki jih zbližuje z Bogom narave; tako rekoč za nameček pa naj uvidijo tudi druge razloge, ki nam prav posebej prepovedujejo, da bi si venčali glave, in sicer s kakršnimkoli vencem.

2. Kajti zdaj se moramo od naravnih pravil ravnanja, ki so skupna vsem, obrniti k posebnim zahtevam krščanstva, ki jih moram obraniti v njihovi celovitosti. Ob tem bom pregledal tudi druge vrste vencev, za katere se zato, ker so napravljeni iz drugačnih sestavin, zdi, da so namenjeni za drugačen smoter. Venec, kot je na primer vojaški, ni izdelan iz cvetja, a ne smemo misliti, da ga samo zato, ker se izmika naravnih določilom, naša vera ne prepoveduje. Zato se mi zdi, da moram to stvar obravnavati z večjo temeljitostjo, in sicer od začetkov prek različnih točk razvoja do trenutnega stanja.

3. V ta namen moram poseči po svetnem slovstvu: svetne stvari je treba presojati s pomočjo njihovih lastnih virov. Nisem jih veliko bral20, toda mislim, da bo zadoščalo. Če je obstajala Pandora, ki jo Heziod omenja kot prvo žensko, je bila njena glava prva, ki so jo ovenčale Harite (venčali so jo vsi bogovi, odtod ime Pandora)21. Nam Mojzes, ki ni bil pesniški temveč preroški pastir, prve ženske ne opisuje s cvetjem na senceh, temveč, kako si sram zakriva z listjem. Kake Pandore torej ni bilo. In kot moramo zardevati nad lažnivimi začetki venca, moramo odtod naprej tudi nad resničnimi dejstvi v zvezi z njim.

4. Drugi začetniki ali pospeševalci tega običaja so namreč nedvomno obstajali22. Ferekides23 priča, da je vence prvi od vseh nosil Saturn, Diodor24 pa, da so Jupitra po zmagi nad Titani na ta način počastili drugi bogovi. Priapu25 pripisuje naglavno prevezo, Ariadni venec iz zlata in indijskih draguljev, dar Vulkana in nato Libera26. Kalimah Junono krasi s trto, in tako tudi njen kip v Argosu27 s trtinim vencem na glavi in levjo kožo pod nogami ponazarja mačehino zmagoslavje nad obema pastorkoma28. Herkul na glavi nosi včasih listje topola, včasih oljke, včasih tudi zelene.

5. Imaš tudi tragedijo o Kerberu29, imaš Pindara in Kalimaha, ki omenja, da si je Apolon po uboju delfskega zmaja nadel lovorov venec kot priprošnjik (pri starih so namreč priprošnjiki nosili vence). Harpokration30 pojasnjuje, da je Liber (oziroma pri Egipčanih Oziris) ovenčan z bršljanom zato, ker ima bršljan moč, da glavo obvaruje pred mačkom. Po drugi različici pa je Liber sploh iznajditelj venca, in sicer prav lovorovega, s katerim je zmagoslavno prišel iz Indije, in to različico priznava tudi ljudstvo, ko njegov praznik imenuje Veliki venec.

6. Če prelistaš še spise Leona Egiptovskega31, boš izvedel, da si je Izida po iznajdbi klasja z njim ovenčala glavo, čeprav ta reč bolj sodi v trebuh. Tistim, ki hočejo še več, bo vse razkril Klavdij Saturnin, ki je tudi na to temo nadvse izčrpen.

7. Napisal je namreč knjigo o vencih, v kateri obravnava njihov izvor in vzroke nastanka in zvrsti in z njimi povezane praznike, in sicer tako nadrobno, da ni mogoče najti niti ene mile cvetlice ali očarljivega lističa, nobene pleve ali vitice, ki ne bi bila posvečena kaki bogovski glavi. Tam se lahko dodobra poučimo, kako tuj nam mora biti običaj venčanja, saj so ga utemeljili in predvideli za svoje lastno čaščenje prav ti, ki jih ima svet za bogove.

8. Kajti če je snovalec lažnega bogovstva hudi duh - tudi v tem je moral biti od samega začetka lažniv - si je nadvomno sam izbral ljudi, ki bodo to lažno bogovstvo udejanjali. In kaj naj si ljudstvo pravega Boga misli o običaju, ki je bil na pobudo hudičevih izbrancev uveden in jim je bil od samega začetka posvečen in je že tisti čas uvajal v malikovanje, in sicer po malikih in v čast tedaj že živih malikov. Saj ne, da bi bil malik kaj, pač pa je tisto, kar drugi počno v čast malikov, slejkoprej namenjeno zlim duhovom.

9. Še naprej, če je tisto, kar drugi počno v čast malikov, slejkoprej namenjeno zlim duhovom, koliko bolj to velja za dejanja, ki so jih maliki še za življenja opravljali v svojo čast? Očitno so zli duhovi prek njih poskrbeli za svoje lastne časti: v njih so si jih želeli in si jih po njih priskrbeli32.

 




20. Kljub številnim citatom in poganskega grškega leposlovja je Tertulijanov glavni vir antikvarični priročnik nekega Klavdija Saturnina, o katerem sicer ni veliko znanega.



21. Mišljena je Heziodova pripoved, Dela in dnevi 75ss., vendar je Tertulijanovo povzemanje (zlasti zaradi omembe Harit) površno. Razlaga imena Pandora kot "obdarjena z vsemi darovi" je bila v antiki splošno znana, venci pa so Tertulijanov dodatek.



22. Z izjemo Pandore, kjer je Mojzesova avtoriteta močnejša od Heziodove, Tertulijan pristaja na realni obstoj nekaterih božanstev in herojev, vendar po evhemeristični interpretaciji (Evhemer iz Mesene, živel ok. 300, je v bogovih videl zgodovinske dobrotnike človeštva, iznajditelje raznih dobrin in veščin, ki so zaradi svojih zemeljskih zaslug deležni bogovskega kulta).



23. Grški mitograf-teolog iz 6. stol., po tradiciji prvi grški prozni pisec.



24. Diodor Sicilski, grški mitograf iz 1. stol. pr. Kr., avtor "Biblioteke", obsežne univerzalne zgodovine, ki je pomembna predvsem kot mitografski vir.



25. Kmečko plodnostno božanstvo.



26. Venec, ki ga je izdelal Hefajst in ga je Ariadni poklonil Dioniz; po junakinjini smrti je bil spremenjen v ozvezdje.



27. Argos je bil najpomembnejše središče Junoninega kulta.



28. Nad Heraklom in Dionizom, ki ju je Hera črtila kot sinova Zevsovih zemeljskih priležnic Alkmene in Semele.



29. Verjetno izgubljena Sofoklova tragedija.



30. Aleksandrijski avtor iz cesarske dobe.



31. Leon iz Pele, živel kmalu po Aleksandru.



32. Zelo problematično mesto; Tertulijan izhaja iz predpostavke, da maliki "niso nič", kljub temu pa je vse v zvezi z njimi delo hudega duha; tako realno obstajajo samo želja "zgodovinskega" malika po bogovskih časteh, njegovo grešno "samomalikovanje", po njegovi smrti pa kultna dejanja, ki jih drugi opravljajo v njihovo čast. Kontinuiteto vsega tega početja predstavlja delovanje hudega duha v živih ljudjeh.






Previous - Next

Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library

Best viewed with any browser at 800x600 or 768x1024 on Tablet PC
IntraText® (V89) - Some rights reserved by EuloTech SRL - 1996-2007. Content in this page is licensed under a Creative Commons License