IX

1. In naposled, kateri očak, kateri prerok, kateri levit, svečenik ali arhon³⁸, kateri apostol, misijonar ali škof je nosil na glavi venec? Jaz mislim, da ne Božji tempelj³⁹ ne skrinja zaveze ne šotor pričevanja ne oltar ne svečnik niso bili nikdar okrašeni z vencem, saj če bil ta okras Boga vreden, bi jih bilo primerno krasiti z vencem vsaj ob dveh priložnostih: ob prvi posvetitvi templja⁴⁰ in ob zahvalni slovesnosti ob njegovi obnovitvi⁴¹.

2. In če so vse to predpodobe nas samih (mi sami smo Božja svetišča in oltarji in luči in posode)⁴², nam kot preroške predpodobe tudi velevajo, naj se Božje ljudstvo ne venča. Podoba se mora skladati z resnico. Če boš morda ugovarjal, da tudi ima Kristus na glavi venec, ti bom odgovoril na kratko: "Tako se venčaj tudi sam: to je dovoljeno."

3. Vendar za žaljivo brezbožnost tistega venca ni bilo krivo ljudstvo. To je bil izmislek rimskih vojakov, temelječ na svetnem običaju⁴³, Božje ljudstvo pa ga ne dovoljuje niti v kot izraz javnega veselja niti zaradi naravnega nagnjenja k razpuščenosti; iz babilonskega suženjstva so se vračali z bobni, piščalmi ob petju psalmo⁴⁴, vendar brez vencev; tudi ko so po jedi in pijači vstajali k zabavi⁴⁵, niso nosili vencev na glavah.

4. Zakaj opis njihovega veselja ne bi molčal o lepoti vencev, in obsodba njihovega razvrata ne bi molčala o njihovi sramoti. Poleg tega tudi Izaija pravi: "Ker so pili vino ob spremljavi bobnov in piščali ter ob petju psalmov...", in gotovo bi dodal tudi "z venci na glavah", če bi bil ta običaj le izpričan⁴⁶.