XII

1. Še prej pa spregovorimo o samem vencu. Lovorov, ki nas ravno zanima, je posvečen Apolonu in Liberu, prvemu kot bogu orožja in drugemu kot bogu triumfov. Tako uči Klavdij, in ko omenja, da se vojaki venčajo tudi z mirto, še dodaja: "Kajti mirta je posvečena Veneri, pramateri Enejevega rodu in Marsovi ljubici, njej, ki je Rimljanka prek Ilije in prek Romula z njegovim bratom."⁶⁸ Vendar sam ne verjamem, da bi Venera hotela biti Rimljanka v povezavi z Marsom, saj jo preveč boli prisotnost tekmice⁶⁹. Venčanje vojske z oljko pa je malikovalsko čaščenje Venere, tudi boginje vojaštva, ki pa se venča z listjem tega drevesa tudi v spomin na sklenitev miru z Neptunom. V takih povezavah srečamo praznoverno rabo vojaškega venca, ki je vseskozi nečist in vseokrog seje nečistost. Nečiste pa so tudi okoliščine njegove nošnje.

3. Tu je na primer obletno izrekanje zaobljub. Kaj se ti zdi o tem? O kraju dogajanja naj povem toliko, da se obred odvija na glavnem trgu vojaškega tabora in na mestnih utrdbah. Kaj pa besedilo? "Zaobljubljamo ti, Jupiter, bika s pozlačenimi rogovi." Kakšno sporočilo imajo te besede? Nedvomno so izraz odpadništva.

4. To je malikovanje, pri katerem za nekaj zlatnikov prodamo Kristusa - kot ga je Judež za nekaj srebrnikov⁷⁰. Je z izrekom "Ne morete služiti Bogu in mamonu"⁷¹ mišljeno, naj podamo roko mamonu in odpademo od Boga? In "Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega"⁷² morda pomeni, naj Bogu odrečemo človeka in Cezarju izmaknemo denar?⁷³ Je triumfalna lovorika spletena iz listja ali iz trupel? Jo krasijo pisani trakovi ali sij grmad? Je napojena z dišečimi olji ali s solzami žena in mater? Morda so med njimi tudi žene in matere kristjanov - tudi barbari poznajo Kristusa.

5. Se ni tisti, ki nosi na glavi venec zmage, tako rekoč tudi vojskoval? Obstaja pa še ena vrsta vojaške službe, tista v cesarski straži. Imenujejo se "palačna straža", in venci, ki si jih nadevajo ob slovesnih praznovanjih, nosijo oznako "službeni". Potemtakem si vojak in služabnik nekoga drugega, in če si v službi dveh, v Božji in v Cezarjevi, potem nisi v Cezarjevi, ker si zavezan Bogu, on pa je, tako sem prepričan, tudi v vsakdanjih prilikah boljša izbira.