Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library
Alphabetical    [«  »]
imovino 1
imovit 1
imovitim 1
in 579
irhaste 1
iskala 1
iskat 3
Frequency    [«  »]
-----
-----
901 je
579 in
429 se
370 da
311 v
Josip Jurcic
Sosedov sin

IntraText - Concordances

in

1-500 | 501-579

    Part
1 I | Kolesa so bila čedno osnažena in čez sedež je bil zelen koc 2 I | delavno oblečen hlapec, vajete in bič v roki držeč, prav prijateljski 3 I | pozabil, dene roko na čelo in potegne po nagubanem, pa 4 I | prsih, vzame hlapcu vajete in bič iz rok ter sede na voziček. ~" 5 I | napraviti," odgovori kmetič in gre dalje. Ta pak se obrne 6 I | dalje. Ta pak se obrne in reče lepi deklici, kakih 7 I | dekle, "nisem še opravljena in tudi rajša peš hodim." ~" 8 I | peljati, trene z vajeti in kakor blisk šine konj z 9 I | najbogatejši svoje občine in, kar je imenitno, pridobil 10 I | bogastvo s svojim trudom in umom. Njegov oče je bil 11 I | imenje med štiri sinove in Anton, najmlajši med njimi, 12 I | je bila pa veliko manjša in slabša od današnje, na istem 13 I | Začel je kupčevati z žitom in raznimi kmetskimi pridelki, 14 I | pridelki, katere je skupljeval in vozil v mestne zaloge. Doma 15 I | kupoval ubožnim kmetičem voli in krave "na pol prireje" in 16 I | in krave "na pol prireje" in kopica je rastla od leta 17 I | si pa številjenje lajšali in rekli: toliko ima, da sam 18 I | ima, da sam ne ve koliko. In poslednji niso popolnoma 19 I | delo, če ga je kdo hvalil in blagroval: "Ti si že mož, 20 I | dobro dé; modro se je držal in kaj drugega govoriti začenjal. 21 I | našel, prisedel je k njim in čakal, kdaj kozarec, ki 22 I | se je z vsemi, z bogatimi in ubožnimi, a posebno zaupljiv 23 I | ubožnimi, a posebno zaupljiv in prijatelj ni bil nikomur. 24 I | laže prav robato zabavljal in jih vpričo prav neusmiljeno 25 I | je v bližnjem trgu semenj in pelja se tja, da bi nekaterim 26 I | zvedeti, kako je bila kupčija in po čem kaže kupovati. ~ 27 II | v zanošeni letni obleki in s kosmato kučmo na glavi. ~ 28 II | Smrekarjev Anton podrži konja in pravi: ~"Če imaš kaj težke 29 II | katero je palec preril. In Anton požene. ~Brašnar je 30 II | opuščeno, njive negnojne in slabo obdelane. S pijančevanjem 31 II | obdelane. S pijančevanjem in neštevilnimi pravdami je 32 II | let v mestno šolo hodil in se nemški govoriti in pisati 33 II | hodil in se nemški govoriti in pisati naučil, obšla ga 34 II | gnal do poslednje stopinje in, če jo je izgubil, začel 35 II | nekaj časa malo zasuknjeno in predrugačeno še enkrat od 36 II | zanemarjal, novce je rabil in zabredel je v dolgove. Njegov 37 II | edinemu sinu prepisati dal in da je odstopil od svojega 38 II | gospodarstva. ~Zdaj je bil pravdar in mešetar obenem. Vsak, kdor 39 II | vsakem semnju je za voli in krave kúp delal; kjer se 40 II | tako izurjenost v sodnih in pravdnih rečeh pridobil, 41 II | glas; vse je hitro razvidel in govoril je, dokler je kdo 42 II | hotel proti njemu pričati -- in sodstvo, četudi ni verjelo, 43 II | sodbo o sebi še bolj utrditi in na svoj prid obračati. ~" 44 II | Brašnar, manj spoštovan in da je ogromna večina "dobrih 45 II | privoščiš kak krajcar zaslužka in kapljo vina nego kateremu 46 II | jezik majati kakor birič in komisar; pravdarski dohtar 47 III | voliče kupil, lepo poredil in opasel ter jih upa ta dan 48 III | je šla kuhinjske posode in pražnje obleke kupovat, 49 III | štrukelj, rdečo trobentico in še kaj lepega. Veselé se 50 III | naposled tudi odrasli mladeniči in dekliči, ker mogoče se jim 51 III | seboj, kar se ne vselej in povsod. ~Smrekarjeva Franica 52 III | mati hotela, da nakupi te in one stvari za hišo. ~"Ne 53 III | precèj debela mati Smrekarica in radostna gleda za lepo, 54 III | Da veš, očeta poišči in se ž njim domov pripelji. 55 III | priganjala, zaostane pri pijancih in bo gotovo ponoči domov hodil. 56 III | da se je izučila brati in pisati in kar je sicer dekletu 57 III | izučila brati in pisati in kar je sicer dekletu potreba 58 III | vendar je morala znati vse in biti povsod, zakaj oče je 59 III | gleda, kako drugi delajo, in vedno doma čepi. Ljudje, 60 III | menda ne , da bo toliko in toliko tisočev imela, da 61 III | hčeram življenje lajšajo in jih hranijo od preobilega 62 III | pogodrnjala, s peto ob tla udaril in rekel ob kratkem: "Tako 63 III | nobene pritožbe. ~Franici in njenemu značaju pak je bila 64 III | očetova volja važna. Delo in tovarištvo z ubožnejšimi 65 III | tovarištvo z ubožnejšimi dekliči in mladeniči sta jo branila 66 III | Govorila je rada z vsakim in o vsaki stvari. Zatorej 67 III | so jo ljudje radi imeli in celo stare ženice, ki ves 68 III | hišo; deklica s črnimi očmi in lepim okroglim obrazom, 69 III | Zakaj tako hitro?" ~Obrne se in, videč, da je mlad znanec, 70 III | Prepirala se nisva še nikoli in žalega ti menda jaz nisem 71 III | ne bo strah, ker sva dva, in lahko si pomoreva, ko bi 72 III | poprej!" odgovori mladenič in veselje mu sije z obličja. ~ 73 IV | okusno zavezana za vratom in klobuk iz zajčje dlake predrzno 74 IV | Moč, širjavo čez pleča in lepo vzrastle ude mu je 75 IV | nasledoval poštenost, dobro srce in še mnogo dobrih dušnih lastnosti. ~ 76 IV | zemljišče, nobenega repa v hlevu in kup dolga, od katerega je 77 IV | bilo Štefanu z vsemi temi in drugimi neugodnostmi boriti, 78 IV | neugodnostmi boriti, pripridil in zboljšal je bil v teh dveh 79 IV | tete, Brašnarjeve sestre, in edinega hlapca, ki ga je 80 IV | dobil nekaj živine v hlev in tako mu je dobro od rok 81 IV | poslopje nekoliko popravil in letos že celó majhen del 82 IV | plačal. Kmetje so ga hvalili in dejali: "Ta je priden in 83 IV | in dejali: "Ta je priden in pameten, Bog mu bo srečo 84 IV | pameten, Bog mu bo srečo dal in kmalu bo na trdnin nogah 85 IV | mladeniču časih težko delo in skrb se mu je še bolj zagrenila 86 IV | oče po štiri dni zdoma bil in peti dan pijan prišel domov, 87 IV | ste bili, kaj ste delali? In če je oče šel sinu, kar 88 IV | mogel. Dovolj mu je bilo in srečen je bil, da mu je 89 IV | ni bilo čevljev nič treba in usnja ni bil namenjen kupovati. 90 IV | ki se je težko od doma in nujnega dela ločil, šel 91 IV | Smrekarjeva Franica gre, in sicer peš gre ter sama. 92 IV | Rekši, jo prime za levo roko in gleda tenek, zlat prstan 93 IV | ročico ali oboje, prstan in ročico, ne vem. ~"Čemu ti 94 IV | prosil bi te, da bi menjala in bi jaz tvoj prstan imel." ~" 95 IV | Potlej bi bila pa kakor mož in žena," smeje se dekle. ~" 96 IV | fajmoštra." ~Deklica se zasmeje in začne govoriti druge stvari. 97 V | sem ter tja kupci, mesarji in kmetje. Volom je bilo menda 98 V | dolgočasno: prežvekovali so in se niso nič zmenili za vretje 99 V | takoj od vseh strani šibe in batine ter so padale po 100 V | da ga je hitro veselje in skakanje minilo. Tudi materam 101 V | tretja mirno ležeč v prahu in v svojem blatu na tleh. ~ 102 V | drobno šibo, s katero je tega in onega vola malo potepel, 103 V | njim trije kmetje, prosili in prigovarjali mu. On je mirno 104 V | zdaj temu, ki ga je srečal in pozdravil. ~"Kajne, Anton, 105 V | posoditi," govori drugi in tudi tretji prosi, da bi 106 V | se izmed živine prerije in vidi, da se ga sitneži držé " 107 V | pipo iz ust, pljune po tleh in reče: ~"Kaj vam nisem povedal, 108 V | preprositi, odšla sta torej in klela. A tretjega Anton 109 V | njimi" ~"Prašička bi kupil in, kadar ga zredim, vrnem 110 V | bankovci natlačeno, oslini prst in izbere tri petake. ~"! 111 V | dobro storili," reče kmet in spravlja novce. ~Pa Anton 112 V | zahvale ne posluša, obrne se in stopi v bližnjo krčmo. ~" 113 V | je od vseh omizij obenem in mnogo kozarcev mu je molelo 114 V | je bil še prostor, sede in reče: "Najprvo je treba 115 V | krčmar priteče silno prijazen in vpraša: ~"Poliček dobrega, 116 V | prigrizek?" ~"Kaj pečenega in kaj kisle zelenjadi?" ~" 117 V | seboj. Šele ko je vilice in nož položil, okrožnike od 118 V | okrožnike od sebe porinil in poln kozarec viha zvrnil, 119 V | Judu, ki v mestu ježice, in o Italijanu, ki suhe slive 120 VI | v lepem neredu. Jezičen in urnoročen skače kramar sem 121 VI | ter tja, razkazuje, hvali in se zna mladi kupovalki pridobrikati 122 VI | mladi kupovalki pridobrikati in preveriti jo, da na vsem 123 VI | vsak eno pištolico kupiti. In pride njima čas, kadar dorasteta, 124 VI | bosta imela novcev toliko in še več, nego veljajo te 125 VI | kupovati; po čem višjem in večjem bosta hrepenela, 126 VI | bode najbrž zopet nedosežno in -- sreče ne bo nikoli. ~ 127 VI | gručah stojé znanci, mladi in stari. Nekateri se dolgo 128 VI | tretji opazujejo dekleta in mladeniče, ki hodijo med 129 VI | ki hodijo med kramo gor in dol. ~"Poglej! Smrekarjevega 130 VI | lahko košato hodi, bogata je in lepa. -- Kdo je pa ta muha, 131 VI | ta muha, ki za njo lazi in tako sili vanjo?" vpraša 132 VI | suknji z naočniki na nosu in tanko svetlo paličico v 133 VI | imam tukaj opravek." ~Reče in se obrne k prodajalnici, 134 VI | človek, ki se ji grozno pust in siten zdi. Rajša je govorila 135 VI | doma nego ž njim; ali njen in njegov oče Pogreznik, bogat 136 VI | prascev, bila sta prijatelja in morala mu je biti na videz 137 VI | oditi; a deklica ga zagleda in pokliče: "Pojdi sem, Štefan!" 138 VI | lepše zdi?" ~Štefan pogleda in pravi: "Ne vem, pa ko bi 139 VI | zeleno vzamem," reče dekle in kupi blago, ki je bilo Štefanu 140 VI | njega. ~Šel je pred njo in delal pot v gneči. Vse se 141 VI | je može, da so godrnjali, in zdelo se mu je, da bi v 142 VI | v tem hipu lahko prijel in daleč zalučil največjega 143 VI | ki je iz krčme prišel, in tudi Smrekar zapazi svojo 144 VI | kupila," odgovori Anton in, obrnivši se k Štefanu, 145 VI | Pijan je že kakor krava in ves kvav. V krčmi so pripovedovali, 146 VI | Ko je sin Štefan to videl in vpričo Franice slišal, da 147 VI | kamen, podpre glavo v dlani in, v mislih videč svojega 148 VI | mu je prišla zdaj prvič in prvič je za hip čutil v 149 VI | Takoj se mu misel spreobrne in reče: kaj bi storil, kaj 150 VI | vstane, ozre se okrog sebe in, prepričavši se, da ga nihče 151 VII | praznota ima nekaj žalostnega in otožnega v sebi. Brašnarjeva 152 VII | je bila nekdaj po dolgem in povprek vsaj za dvanajstero 153 VII | trije: Štefan, hlapec Blaž in teta Marjeta, čutili so 154 VII | prostoru tako malo ljudi, in molčali so vsi, eden bolj 155 VII | nič ne hodi rose otepat in kričat po vasi, da ljudje 156 VII | gospodarjev, noč je moja, in poišče si med drugimi krpami 157 VII | kamižolo, vrže jo čez pleči in odide na vas k tovarišem, 158 VII | se kmalu potem vzdignili in proti sosednji vasi gredé 159 VII | o današnjem vročem dnevu in pripoveduje, da je njegova 160 VII | Marjeta preobleko zgiblje in pogleduje k peči na klop, 161 VII | legel. ~Gane se, zastoka in vstane s trdnega ležišča 162 VII | omizje. Tam podpre suho brado in upre zardele oči v Marjeto. 163 VII | Marjeta nekaj časa molčé gladi in zgiblje preobleko, potem 164 VII | hišo, da si se pogoljufil in te po semnjéh pretepajo. 165 VII | grdobo si v semnju naredil in kako so s teboj delali. 166 VII | ga je vendar malo ganilo in omečilo, ko je slišal, da 167 VIII | vodo, ali naših slabosti in pregreh tudi zmerom ne vrezujejo 168 VIII | pa ni vedel, kaj dela, in, če je tudi dva goldinarja 169 VIII | Sešla sta se na razpotju in Franica ga je še malo pripočakala, 170 VIII | govorico na drugo stvar in reče: ~"Tvoj lan sem zdaj 171 VIII | bo lan tako lep." ~"Res? In jaz bi tebe najnaprvo prosil 172 VIII | za terico, ko bi te mati in oče pustili iti tret, kar 173 VIII | tret, kar pač ni mogoče, in sušil bi s takim veseljem, 174 VIII | rokami." ~Deklica se nasmehne in vpraša: "Zakaj te pa ni 175 VIII | to mislil, dokler je mlad in krepak ko ves svet!" ~"Umreti 176 VIII | poti na polje. ~To je zlata in belega srebra vredno dekle, 177 VIII | obrnil ter za njo pogledal. In glej! V istem hipu se je 178 VIII | da bi za njim pogledala, in tako sta se v eni misli, 179 VIII | se zasmeje od daleč sem in Štefan se tudi zasmeje. ~ 180 VIII | Štefan se tudi zasmeje. ~In smejala sta se ta dva, ne 181 VIII | vesta, kakova sta po postavi in po obleki; smejala sta se 182 IX | Franica ob nedeljah z očetom in materjo k prvi jutranji 183 IX | med potom Štefan na voz in ni bilo videti, da bi bila 184 IX | Ljudje so opazili tudi to in še mnogo enakega ter so 185 IX | objetju najvišje sreče. ~In ta čas, ko sta si obljubila 186 IX | sta si obljubila ljubezen in zvestobo do smrti, nista 187 IX | ljubljenje vsega, kar je in bode ljubilo. ~Ljubezen 188 IX | z vso dušo sladki požir in blagor mu, ako uživa zdanjosti 189 IX | bridkosti kaliti veselja in ako utopi spomin tega, kar 190 IX | oknom Franičine izbice stati in govoriti z deklico. Vedel 191 IX | razodeli vsak svojemu dekletu in dekleta materam, pa kar 192 IX | imelo; a zdoj so jeli tu in tam zabavljati nanj ter 193 IX | Zdelo se jim je neumno in prevzetno, da misli na Smrekarjevo 194 X | domovja ob palici lazila in, povsod znana, preživela 195 X | pripoveduje, kaj ljudje govoré, in mislila si je, da je gotovo 196 X | naši hiši," reče mati. "In če bom kdaj slisala, da 197 X | odide preplašena iz veže in dalje po vasi. ~A skrbljiva 198 X | sede na posteljo k nji in začne pripovedovati, kaj 199 X | Mati je rada verjela, da ta in vsi drugi dvomni odgovori 200 X | se, da te ljudje v besedo in v jezike ne dobodo. S poti 201 X | pojdi, kjer mu moreš, njemu in drugim takim. Jaz ti ne 202 X | ali onim, kar je pošteno in prav; niti nečem, da bi 203 X | nečem, da bi bila sama svoja in topasta, pa da bi se ne 204 X | vedno Boga pred očmi imeti in pri vsaki reči pomisliti, 205 X | bi oče dejal, ako bi to in to vedel. Zmerom smo te 206 X | smo te prav učili, doma in v šoli si slišala, da mora 207 X | otrok tako delati, kakor oče in mati hočeta." ~Hčeri stopijo 208 X | človek mlad, ne pomisli in lahko se mu spesne. Saj 209 X | oče prizadeva, koliko trpi in skrbi ponoči in podnevi! 210 X | koliko trpi in skrbi ponoči in podnevi! Za koga drugega, 211 X | njene zgodaj pomrle otroke in tiho začne jokati. Deklica 212 X | se ji oklene okrog vratu in tudi njej tekó solze, a 213 X | povedati zakaj. ~"Ti boš meni in očetu na starost edino veselje 214 X | na starost edino veselje in si nama že zdaj. Zato delaj 215 X | počakaj, vse pride zlepa in počasi," odgovori mati nasmehnivši 216 X | mati nasmehnivši se, vstane in med vrati reče: "Le Bogu 217 X | se razpravi, ugasne luč in zleze v posteljo. Dolgo 218 X | posteljo. Dolgo ihti pod odejo in zaspati ne more. ~Zdajci, 219 X | povedala mu, kaj je mati rekla, in potem -- morda ne več. ~ 220 X | storjeni nameni, poda mu roko in začne se šepetanje. ~Ko 221 X | zidu. Naglo pa seže v žep in ji poda nekaj v roko. ~" 222 X | prejel, samo ti! Češ?" -- In Štefan zopet vzame prstanek 223 XI | županov sin iz bližnje fare in več drugih bogatih kmetskih 224 XI | besedi, krotak, pohleven in prijazen, da ga je vse hvalilo. 225 XI | Zanjo je bilo že zanimivo in častno, da bi njena hči 226 XI | dobila moža, ki je bil bogat in učen, gosposki in zveden 227 XI | bogat in učen, gosposki in zveden po svetu. ~"Naša 228 XI | on pa s pipo v ustih gor in dol hodil. ~"Nu, saj se 229 XI | moža, ki jo bo rad imel in ki naju ne bo zaničeval 230 XI | Zapravljivci so pridni in mehkuži, ka-li!" ~"Vrhniščakov 231 XI | starost v čislih imel." ~"In kateri je tak?" ~"Ta usnjar 232 XI | ženica. ~Anton se zasmeje in gre zopet dvakrat gor in 233 XI | in gre zopet dvakrat gor in dol. ~"Tedaj ta ti godi?" 234 XI | človek je, mehkega srca in zna s človekom spregovoriti," 235 XI | je bolj pametna od tebe in da ge neče," odgovori mož. " 236 XI | gospostvom! Moj oče je bil kmet in moj zet bo kmet; kdor poleg 237 XI | kajne? Iz zemlje si stotine in stotine denarja izril!" 238 XI | moli. Smrekar je znal kleti in moliti in zato se je podstavil, 239 XI | je znal kleti in moliti in zato se je podstavil, baba!" ~" 240 XI | bi v petek suknjo nosil in bi ga starci vikali. Molči!" ~ 241 XI | razžaljeni ali žalostni in vse je ostalo, kakor je 242 XII | orumenjala, bila požeta in omlačena. ~Smrekarjev Anton 243 XII | tu ter tam kaj popravlja in prelaga. ~"Vrag še take 244 XII | zapreževa. Le pojdi zdaj domov in preskrbi, kar imaš, ter 245 XII | bili so v oba voza po trije in trije konji napreženi. Smrekar 246 XII | dolgim bičem, konji se upró in kolesa se začno premikati 247 XII | poslednjim vozom šel, bič in vajet prav lepo pristujeta 248 XII | mati govori z onim možem, in vesela je bila. ~ 249 XIII | pozno sta ustavila Smrekar in njegov pomagač Stefan iz 250 XIII | krčmi, da bi konji zobali in pili ter sama tudi "malo 251 XIII | bolj beseden, kajti dobro in lahko je bil prodal. ~V 252 XIII | krčmi je bilo mnogo voznikov in kmetov okoli več omizij; 253 XIII | Jezik se mu vedno bolj in bolj razvezuje; Štefan ga 254 XIII | počasi obogatel; kako je tu in tam srečno kupčeval; kako 255 XIII | prekaniti, pa se jim ni dal, in več takega. ~"Ti nisi neumen, 256 XIII | po vsem svetu lahko hodil in ljudje te bodo radi imeli. 257 XIII | bodo radi imeli. Pošten si in tudi ostati moraš. Jaz tvojega 258 XIII | dobrem, a tebe imam jako rad in, kadar ti bo velika sila, 259 XIII | mu jo je Smrekar pomolil, in reče: "Vi ste dober mož. 260 XIII | prosil ter ničesar drugega. In če me boste slišali, storim 261 XIII | dobro, če si človek vedno in vedno spanec utrguje." ~" 262 XIII | molči nekaj časa, pije in reče malo boječe: ~"Vzemite 263 XIII | ima v čislih kakor očeta in ki bo materi stregel na 264 XIII | ki je bil že malo vinski in dobre volje, nasmehne se, 265 XIII | se, izpije kozarec vina in vpraša: "Kateri je tak, 266 XIII | nekaj denarja je spodobno in mora biti. Voda, tudi čista, 267 XIII | pridobiti; a ne podam se nikomur in, ko bi se dalo menjavati 268 XIII | menjavati za vse, kar smo in imamo, ne menim se z nobenim..." ~" 269 XIII | jaz sem bil v tvojih letih in sem še zdaj tak. Vsak človek 270 XIII | ves obraz se mu spremeni in usta se raztegnejo v zaničljiv 271 XIII | Vaša Franica me ima rada in jaz njo..." ~Ko Smrekar 272 XIII | drugih miz so obmolknili in gledali razdraženega Smrekarja. 273 XIII | prime Štefanov denar na mizi in ga skozi odprto okno vrže 274 XIII | temo. Potem sede, kolne in poln kozarec vina izlije 275 XIV | XIV Kmetje in vozniki zdaj Antona obsujejo. ~" 276 XIV | miši sta lovila, Štefan in tvoja dekle, a tebi so bile 277 XIV | na mizo!" zavpije Smrekar in reče takoj nekoliko mirnejši: " 278 XIV | niste poprej ust raztegnili in +meni+ povedali, hudiči! 279 XIV | hudiči! Po zobeh nosite mene in mojo hišo, to baš zna vsaka 280 XIV | sémena! -- Daj vina!" ~Krčmar in kmetje so razumeli Antonovo 281 XIV | najhitreje more, možu in tako bo vse pri kraju. ~ 282 XIV | četudi se je hotel. Grizlo in jelo ga je znotraj in nedolžni 283 XIV | Grizlo in jelo ga je znotraj in nedolžni konji, ki so morali 284 XV | Baš prav!" misli Anton in, z voza skočivši, glasno 285 XV | Mali hlapec pride iz hleva in razpreza konje. Sama mati 286 XV | mrzlo večerjo z vrha peči in sede v kot na klop. Kaj 287 XV | sede v kot na klop. Kaj in kako je mož nocoj zvedel, 288 XV | prišel pred Smrekarjem v vas in ženi to novico prinesel. ~ 289 XV | leži, nego jame po hiši gor in dol hoditi in po strani 290 XV | po hiši gor in dol hoditi in po strani pogleduje ženo, 291 XV | opasanim belim zastorom obličje in začne jokati. ~"Tudi ti 292 XV | biču. Takoj poprime svečo in gre trdo stopaje iz izbe, 293 XV | Za Boga te prosim, pomiri in premagaj se nocoj, ker si 294 XV | postavi svečo zopet na mizo in začne, roke na hrbtu držeč 295 XV | na pol v tla obrnjen, gor in dol hoditi. Žena se oddahne. ~" 296 XV | to lepo, da ljudje mene in tebe po zobeh nosijo zaradi 297 XV | vedel kaj reči zaradi nje? In ali veš, kaj lahko iz tega 298 XV | spalo po vasi vse, le mati in hči, kateri je vse blagrovalo, 299 XV | obema srce: ena se je tresla in bala ečetove jeze, drugi 300 XV | spati dala materina ljubezen in moževa ostrost. ~ 301 XVI | je legel popolnoma trezev in spočit ali če malo vinski 302 XVI | spočit ali če malo vinski in utrujen. ~Po njem so se 303 XVI | stari navadi malo brinovca in šel iz hiše v hlev h konjem 304 XVI | namenjena, hčeri očitati in izpovedati jo, da se je 305 XVI | videla bledi hčerin obraz in sled prečute noči ln solz, 306 XVI | o vsakdanjih kuhinjskih in gospodinjskih rečeh. ~O 307 XVI | posebej kuhala kavo; oče in hči sta navadno rajša kosila 308 XVI | odgovori Smrekar jezno in takoj potem Franica pride. 309 XVI | katerega je hči prav malo in prav posiljeno pokušala, 310 XVI | lase malo s prsti popravi in klobuk nasadi, a dekle pobere 311 XVI | dekle pobere žlice, sklede in kar je bilo na mizi. Potem 312 XVI | rokama stopi na sredo hiše in reče: ~"Semkaj predme stopi!" ~ 313 XVI | stopi!" ~Franica vstane in stopi predenj, povzdigne 314 XVI | njegov pogled oster, strog in jezen, povesi jih koj. ~" 315 XVI | ali pride komaj do druge in dalje ne more, beseda ji 316 XVI | grlu. Oče menda to vidi in reče: ~"Kaj uči četrta zapoved?" ~" 317 XVI | zapoved?" ~"Spoštuj očeta in mater..." ~"Prav.:.. Da 318 XVI | Da boš dolgo živela in da se ti bo dobro godilo 319 XVI | spoštuješ?" ~"Spoštujem." "In me slepiš! Jaz menim, da 320 XVI | Drugega nima nego sam sebe in svoj prazni žep, pa se + 321 XVI | pojdi, kakor je svet dolg in širok, očeta in matere iskat, 322 XVI | svet dolg in širok, očeta in matere iskat, v tej hiši 323 XVI | očetovih kolen, ali on odstopi in reče: ~"Obljubi!" "Obetam," 324 XVI | se mož obrne proti durim in izide. ~ 325 XVII | postiljaj." ~Žena pokima in zamišljena odide v vežo. ~ 326 XVII | Odslej sta pazila oče in mati na hčer. Ves dan je 327 XVII | po trgovstvu nego poprej in, kadar je moral kam iti, 328 XVII | dela. Stregla je materi in očetu z večjo skrbljivostjo 329 XVII | poprej, a govorila je malo in vesela ni bila nikdar. Z 330 XVII | ginila cvetoča, zdravje in mladost oznanjujoča barva, 331 XVII | poznala črva, ki jo gloje, in v srce se ji je smililo 332 XVII | ji je smililo dete. S to in ono malo rečjo jo je izkušala 333 XVII | razveseliti, molila zanjo in jokala se, kadar je bila 334 XVII | šli vsi v cerkev k nauku in je Smrekarica sama doma 335 XVII | ter bukve vseh svetnikov in svetnic v roki držala, videla 336 XVII | začne ga žena oštevati in zmerjati, da more biti tako 337 XVII | hudoben ter brez pameti in premisleka zdražbo delati 338 XVII | Štefan ničesar. Sedi na klopi in z eno, v ogel mize uprto 339 XVII | proč; a ne zaradi očeta in sveta, temveč njej na ljubav. 340 XVII | njej na ljubav. Vi ne veste in nihče ne ve, kaj sem trpel 341 XVII | sem slišal, da ji je hudo in da sem jaz kriv tega." ~ 342 XVII | To jo je precèj omečilo in dejala je: ~"Saj jaz ti 343 XVII | povedala! Glej, koliko sitnosti in nesreče bi se bilo odvrnilo. -- 344 XVII | ne lahko. Le pameten bodi in sosedje bomo, prijatelji 345 XVII | ste dobri.-- Jaz ne morem in si ne upam misliti, kako 346 XVII | popade, da menim: ni mogoče in ne sme biti, da bi jo kateri 347 XVII | po glavi, vem, kaj hočem, in ne vem." ~"To ni prav; vsega 348 XVII | jih je dosti, ki te rade in lahko vzemó." ~"Ljudje govore," 349 XVII | smem povedati vam, mati, in vsem ljudem, četudi neče 350 XVIII | s časom hči zopet vesela in živahna, od dne do dne se 351 XVIII | že napravlja. Jaz vidim in vem, kaj manjka dekletu, 352 XVIII | snubit, hitro udarimo v roke in vse bode pri kraju." ~"Za 353 XVIII | voda! Ne da bi premislil in počakal, rineš svojeglavno 354 XVIII | rineš svojeglavno dalje in se ne daš..." ~"Nu, kaj 355 XVIII | ugovori bob ob steno metan, in obmolkne. Ali skrbi se ne 356 XVIII | znamenje, da so snubači, in sedejo pri Smrekarjevih 357 XVIII | Pogreznikov Peter, njegov oče in stric. Domačin jim prinese 358 XVIII | jim prinese vina, kruha in suhega mesa na mizo ter 359 XVIII | Pojdi gor v svojo kamro in naglo naredi! Ali boš?" ~ 360 XVIII | Oče je govoril prijazno in nekako mehko, hči se ni 361 XVIII | ustavljati, pokimala je in šla gor po stopnicah. ~Prišedši 362 XVIII | tu na izbiranje, dragih in prostejših, za vélike in 363 XVIII | in prostejših, za vélike in male praznike. Včasi jih 364 XVIII | hoče. Pusti omaro odprto in sede na stol. Kakor trudna 365 XVIII | nego vse drugo na svetu, in storila sva ti, kar si želela, 366 XVIII | je zdaj očetovega vratu in, položivši mu glavo na prsi, 367 XVIII | Jokati ni treba! Sile ti ni in ti ne bo, če Bog hoče. Pogreznikov 368 XVIII | Obriši solze pa dol pridi in vesela bodi. Saj potrdiš, 369 XVIII | tako mehak. Pametna bodi in poslušaj nas, ki smo stari 370 XVIII | tvoj oče na sramoti ostal in besedo oporekel! -- Dovolj 371 XVIII | pridi dol. Stori mi po volji in verjemi, da se ne boš nikoli 372 XVIII | ne smeš." ~Oče se obrne in duri za seboj na pol odprte 373 XVIII | njo vred po stopnicah dol in v hišo. ~"Franica, pojdi 374 XVIII | ženin Pogreznikov Peter in ji moli kupo. Deklica prime 375 XVIII | kupo. Deklica prime kozarec in pomoči ustne ter odstavi 376 XVIII | Vino ti bolj rdeče lice in veselo srce. Pa semkaj k 377 XVIII | ženitovanjsko pismo delalo in druge potrebne reči. Franica 378 XVIII | sedela, a potem naglo vstala in odšla. Oče Smrekar je nevoljen 379 XVIII | nevoljen pogledal za njo in, da bi jo pred gostmi in 380 XVIII | in, da bi jo pred gostmi in snubači opravičil zaradi 381 XIX | se ne boj, saj je ženska in materina hči. Prav je, da 382 XIX | potlej bo klepetala ponoči in podnevi kakor vse ve babnice." ~" 383 XIX | tem! Mene tako srce boli in vest mi očita, da bo ta 384 XIX | nikoli ne. Samo zaradi tebe in tvoje trmoglavosti ji prigovarjam. 385 XIX | v najlepši voz vprežena in Smrekarjev brat je bil prišel 386 XIX | pražnji obleki, da bi za moža in za pričo pomagal pri beležniku 387 XIX | pripraviti, da bi se oblekla in šla z očetom v pisarnico. ~ 388 XIX | A zdaj se oče razsrdi in reče: "Moraš! Ljudi ne bomo 389 XIX | svojo zaslombo pod pazduho in dejala: "Saj bo, saj pojde!" ~ 390 XIX | naposled oblekla ter k očetu in stricu sedla na voz. ~V 391 XIX | so možje ugibali, koliko in kako bi si ženin in nevesta 392 XIX | koliko in kako bi si ženin in nevesta imovino zaženila, 393 XIX | tega zakona nasledovali in česar je še treba. Franičin 394 XIX | poslušala je, kaj govore in kaj zapisujejo, pa slišala 395 XIX | čas. ~Ko je bilo pisanje in pogajanje dokončano, treba 396 XIX | skrivaj pomenljivo sunil in pogledal z ostrim očesom. ~ 397 XIX | navadi malo neroden v vedenju in v govoru; ali danes, ko 398 XIX | še nekaj posebnega jezik in srce, ko je videl svojo 399 XIX | vsaj to pusto pripravljanje in pomenkovanje že minilo. ~ 400 XX | XX Franica in Peter sta bila v cerkvi 401 XX | cerkvi že dvakrat oklicana in ženitovanje se je bližalo. ~ 402 XX | najrajša takoj od njega. Deklam in drugim je o prvi opombi 403 XX | gledala je predse v tla in stopala zelo počasno. ~Naglo 404 XX | da ne bi z glave padel in, ozrši se, vidi Štefana 405 XX | bi bil iz devete dežele in bi se ne bila še nikdar 406 XX | solznim očesom mladeniča in reče: ~"Saj veš..." ~"Vse 407 XX | kakor se o tisti Rezki bere in o povodnem možu. Kajne?" ~ 408 XX | da bi ji videl v lice. ~"In ko bova odplesala," pravi 409 XX | vasi, saj je svet širok in dolg. Glej," -- o teh besedah 410 XX | izpodrine druga temna misel in, pozabivši sam sebe, s strahom 411 XX | zelo blizu izmed grmovja in preplašena izpuli Franica 412 XXI | dela, pripravlja, govori in godi, nje ni najmanj ne 413 XXI | poroko grozno težko pri srcu in se je vendar pozneje vse 414 XXI | pozneje vse na dobro obrnilo, in tako se je starka tolažila, 415 XXI | ji je hči v srce smilila in je prav pogosto jezično 416 XXI | govorila s hčerjo o tej in oni stvari, da bi jo na 417 XXI | na druge misli obrnila. ~In prišel je naposled določeni 418 XXI | je brila čez vaške vrte in poslednje hruške z drevja 419 XXI | Smrekarjevega vrta, počasneje in z debelim basom pak mu je 420 XXI | Smrekarjevo vežo zbirali in vozove zasedali, da se k 421 XXI | prekorači vrt, podere plot in gre dalje ven iz vasi. Kam 422 XXI | vasjo je bila hosta. Borovje in raznovrstno pritlikavo grmičje 423 XXI | bila pokošena, tla gladka in Štefan, ki je preko hoste 424 XXI | koračil z rokama na hrbtu in pogledom, v tla obmjenim, 425 XXI | Leže čez nekaj hodá na tla in dene komolca za vzglavje. 426 XXI | zobmi, trikrat se prevali in popravi, a naposled spozna, 427 XXI | naposled spozna, da ležišče in leža ni prida, ter skoči 428 XXI | Ali kakor stisne pesti in kakor starko pogleda, bilo 429 XXI | kajti hitro za grm zavije in odide. ~Štefan se nasloni 430 XXI | se nasloni na staro brezo in gleda za babo. Kmalu je 431 XXII | grobeh zelena trava raste in naznanja, da je v mali fari 432 XXII | oklestil. Pod lipo stoje svatje in čakajo duhovnega pastirja, 433 XXII | sivca, ki je pol fare krstil in poročil ter poznal starost 434 XXII | poročil ter poznal starost in mladost svoje črede vsevprek. ~" 435 XXII | zardi se, zažari se ji oko in obrne se v stran. ~"Kam 436 XXII | odšla, pa da se povrne, in obstopijo fajmoštra, kateri 437 XXII | besedi s svati pregovori in potem odide v cerkev, da 438 XXII | je to?" reče tovarišica in še ona hoče pogledati, kaj 439 XXII | je ni!" rečeta preplašeni in prestrašeni obe z enim glasom. ~" 440 XXII | ondi. Ostala je bila doma in pripravljala za svatovščino 441 XXII | klobuk na oči pomaknil in šel -- iskat. Šli so malone 442 XXII | ogledali povsod, klicali in ljudje, ki so se bili na 443 XXII | so se bili na pokopališču in v cerkvi zbrali, da bi pri 444 XXII | pomagali iskati daleč okrog in blizu, nekateri to in ono 445 XXII | okrog in blizu, nekateri to in ono pristavljaje. ~Maša 446 XXII | Tako so ljudje obsodili in tako je tudi oče Smrekar 447 XXII | pogledal. Sram ga je bilo in jeza ga je trla, da so ga 448 XXII | pustili, naglo je napregel in sam se v diru domov peljal. 449 XXII | napili se, kleli, smejali se in šale zbijali, da take poroke 450 XXII | Pogreznikov Peter se je napil in naposled vesel bil, da je 451 XXIII | sonce zajde, sama pride in kaj potem! Kako bi bilo 452 XXIII | Smrekarica je okoli hiše letala in jokala na ves glas, ko je 453 XXIII | je pobegnila bogve kam, in vse sosede, ki so se zgrinjale, 454 XXIII | se je to verjetno zdelo in potolažila se je malo. Kjer 455 XXIII | koli vedela za kako sorodno in znano hišo v obližju in 456 XXIII | in znano hišo v obližju in daljavi, povsod je razposlala 457 XXIII | bila dva dni kraj nesreče in žalosti. Kaj je pomagalo 458 XXIII | je bil prvi dan ves divji in jezen zaradi sramote, katero 459 XXIII | je zgodilo. Poskočil je in prvi čut je bilo veselje, 460 XXIII | je treba svet preobrniti in krvavo morje preplavati, 461 XXIII | misel, a vendar pozneje, in ta misel mu je bila strašnejša 462 XXIV | letih, ko je v šolo hodila. ~In takoj za njo je prišel Stefan 463 XXIV | obhodil, da je naposled zvedel in našel, kje je Franica; da 464 XXIV | samo upal si ni od kraja in potem, ko je hotel, ni mu 465 XXIV | dni ves žalosten, potrt in pobit; ni govoril z nikomer, 466 XXIV | tolažil, ni grajal plakajoče in obupane matere ter sploh 467 XXIV | mož zopet po stari navadi in še odločneje ter jezneje 468 XXIV | jezneje začne ukazovati in prepovedovati služabnikom 469 XXIV | prepovedovati služabnikom in domačim. Kakor je do zdaj 470 XXIV | na enem mestu mirno sedel in premišljal ter se samo iz 471 XXIV | nemira zdaj pa zdaj ganil in hodil včasih tja, kamor 472 XXIV | zdaj samozavestno stopa in ukazuje, huduje se na vse 473 XXIV | jo vidi jokati. ~Smrekar in Smrekarica sta sama v izbi. ~" 474 XXIV | drugi mizi bodo mežikali in dejali: to je tisti ki mu 475 XXIV | hči izpred poroke ubežala! In če se stari možje na cesti 476 XXIV | povem, da, dokler bodem živ in bode moj mezinec gibal, 477 XXIV | stori, da me vsak berač in vsak malhar gleda in se 478 XXIV | berač in vsak malhar gleda in se mi smeje ter me je sram 479 XXIV | dan ni bila hči. Nikdar in nikamor je ne grem iskat!" ~ 480 XXIV | besede je Smrekar jezno in kriče govoril. Mati je dozdaj 481 XXIV | dozdaj pogovarjala samo tiho in jokaje; a na te poslednje 482 XXIV | nikdar, kar sta v zakonu, in v najsvetejši jezi reče: ~" 483 XXIV | Ti si trda, lesena klada in mrzel kakor led pozimi. 484 XXIV | led pozimi. Bodi, kjer si in kar si, in sram te bodi 485 XXIV | Bodi, kjer si in kar si, in sram te bodi vseh ljudi, 486 XXIV | Grem!" Rekši, vstane žena in zaloputne vrata za seboj. ~ 487 XXV | bila oblekla pražnjo obleko in, ne pregovorivši z nobenim 488 XXV | odšla peš, da bi poiskala in videla hčerko. ~Njen mož 489 XXV | na čelo del široko roko in jo čez oči dol do brade 490 XXV | muhe, ki po mizi plešejo, in počasno pipo natlači, potem 491 XXV | natlači, potem tobak nažge in kakih petkrat iz ust puhne 492 XXV | na steni visel na pol nag in poln puščic. Pa v pipi danes 493 XXV | V mraku se Anton opravi in v naglici napreže najhitrejšo 494 XXV | domačega ni bilo pod streho in o nobenem se ni določno 495 XXV | posli so Franico radi imeli in skrb, ali jo gospodinja 496 XXV | skrb, ali jo gospodinja in gospodar pripeljeta nazaj 497 XXV | vsem ter prav dolgočasen in žalosten večer se jim je 498 XXV | vélika dekla začela jokati in pastirica ji pomagati, minilo 499 XXVI | svojo ženo, ki je peš hodila in, kakor so rdeče oči kazale, 500 XXVI | potem je kobilo pognal in bila sta kmalu v mestu. ~


1-500 | 501-579

Best viewed with any browser at 800x600 or 768x1024 on Tablet PC
IntraText® (V89) - Some rights reserved by Èulogos SpA - 1996-2007. Content in this page is licensed under a Creative Commons License