Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library
Alphabetical    [«  »]
ušla 1
užil 1
uživa 1
v 311
vabi 1
vabljivo 1
vajen 2
Frequency    [«  »]
579 in
429 se
370 da
311 v
287 ne
221 bi
208 na
Josip Jurcic
Sosedov sin

IntraText - Concordances

v

    Part
1 I | oblečen hlapec, vajete in bič v roki držeč, prav prijateljski 2 I | Menda se je ravno zdaj v pražnjo obleko opravil, 3 I | pričajočem obličju, potiplje v notranji žep svoje precèj 4 I | voziček. ~"Ali bo treba iti v semenj, Anton, v semenj?" 5 I | treba iti v semenj, Anton, v semenj?" vpraša mimo gredoč 6 I | vozu sedečega soseda. ~"V semenj. -- Ti ne pojdeš?" ~" 7 I | tudi precèj imovit kmet v sosednji vasi, ali razdeliti 8 I | goldinarjev, imel je Anton v rokah, ko se je oženil, 9 I | katere je skupljeval in vozil v mestne zaloge. Doma pak 10 I | žena kmetovala z družino. V vsem je imel srečo. Začel 11 I | prvega občinskega svétnika. ~V krčmi ni rad sam pil. Če 12 I | kake nižje uradnike dobil v krčmi, te je napojil, pa 13 I | neusmiljeno mahal. ~Danes je v bližnjem trgu semenj in 14 I | so ga prosili, voli kupil v rejo. Ker poslednji tržni 15 I | poslednji tržni dan tudi v mestu ni bil, mora zvedeti, 16 II | doide suhega, dolgega moža v zanošeni letni obleki in 17 II | bil po očetu dobil. Ker je v svoji mladosti nekaj let 18 II | svoji mladosti nekaj let v mestno šolo hodil in se 19 II | zakonoznanske knjige, kar jih dobi v roke. S pravo strastjo se 20 II | je rabil in zabredel je v dolgove. Njegov dom bi bil 21 II | tihem obema nasprotnikoma v pravdi, če sta mu oba obilo 22 II | prisvajal, bilo je samo v njegovem domišljevanju. 23 II | izkušnji tako izurjenost v sodnih in pravdnih rečeh 24 II | mnogega mladega doktorja v zadrego spravil. Tudi od 25 II | pridejo, akotudi bi ga radi v žlici vode utopili, ker 26 II | Ni hudir! Ti nas lahko v kozji rog uganjaš, če se 27 II | menimo; ali ako bi te jaz v pravdi imel, pa bi te krivil 28 II | živino gnali ali prazni šli v semenj, pozdravljali so 29 III | III Semenj v kakem slovenskem trgu ali 30 III | večji vasi je prebivalcem v okrožju imeniten dan ter 31 III | je bila tudi napravljena v semenj, ih sicer ne zaradi 32 III | prideta." ~"Bom že." ~Mati gre v vežo nazaj, hči pa krene 33 III | Antona. Vsi drugi so mu bili v detinskih letih pomrli. 34 III | Dal jo je bil dve leti v mestno šolo, da se je izučila 35 III | imela, da bi lahko sedela v senci." ~Kakor vse matere 36 III | pričakovati, vlekla snubačev v Smrekarjevo hišo; deklica 37 III | ogléh rdeče vezeno ruto v roki, šumela je njena na 38 III | svilena obleka, prepelica je v detelji prepelela, škrjanec 39 III | je bila zamišljena kdo ve v katero misel. Ni tedaj takoj 40 III | znanec, pravi: "Greš tudi v semenj, Štefan? Le naglo 41 III | vštric tebe iti?" ~"Saj nisva v jezi, kakor jaz mislim. 42 IV | po materi, ki mu je bila v njegovem štirinajstem letu 43 IV | zemljišče, nobenega repa v hlevu in kup dolga, od katerega 44 IV | pripridil in zboljšal je bil v teh dveh letih že mnogo. 45 IV | edinega hlapca, ki ga je bil v službo vzel, lotil se je 46 IV | kmetovanja, dobil nekaj živine v hlev in tako mu je dobro 47 IV | je Štefan leto dni vkup v farno šolo hodil, preden 48 IV | preden so jo bili dali v mesto. Tedaj sta bila prijatelja, 49 IV | ločil, šel je samo zato v semenj, ker je vedel, da 50 IV | Štefan je imel prstanek v roki. Vesel je bil, da bi 51 IV | je bil, da bi bil visoko v zrak poskočil. Ko bi bila 52 V | V Na semnju je bilo živo 53 V | bilo živo gibanje. Tesno je v dolgih vrstah stala živina, 54 V | volji, da so bile tukaj v popoldanski vročini na ogled 55 V | teletom, tretja mirno ležeč v prahu in v svojem blatu 56 V | tretja mirno ležeč v prahu in v svojem blatu na tleh. ~Smrekarjev 57 V | srebrom okovano pipo, a v desnici je imel drobno šibo, 58 V | tretji prosi, da bi mu voli v rejo kupil. ~Pa Anton ni 59 V | posluša, obrne se in stopi v bližnjo krčmo. ~"Pojdi pit, 60 V | zmaje z glavo, gre naravnost v kot, kjer je bil še prostor, 61 V | pšenični ceni, o Judu, ki v mestu ježice, in o Italijanu, 62 VI | VI V zgornjem delu trga so imeli 63 VI | iz raznega pisanega blaga v lepem neredu. Jezičen in 64 VI | vsake oči jo gledajo, visoko v nedosežnem višku sedečo, 65 VI | nedosežnem višku sedečo, v različni, drugačni podobi. 66 VI | rdečih lic strmita zamaknjena v lepe pištolice, ki jih ima 67 VI | sreče ne bo nikoli. ~V gručah stojé znanci, mladi 68 VI | Franico majhen, šibak človek v črni suknji z naočniki na 69 VI | in tanko svetlo paličico v roki. Deklici se je poznalo, 70 VI | vsiljuje ter ji tako ostro v oči pogleduje, da jih mora 71 VI | sram, da jo vsi gledajo v tej družbi. ~"Ali si huda 72 VI | nič po dekliško." ~"Vse v en kup." ~"Ti si prav ustvarjena, 73 VI | prijazna. ~Štefan pride v tem hipu mimo. Videcč, da 74 VI | volji; zelene rože preveč v oči mahajo," reče, dasi 75 VI | je pred njo in delal pot v gneči. Vse se je moralo 76 VI | in zdelo se mu je, da bi v tem hipu lahko prijel in 77 VI | kakor krava in ves kvav. V krčmi so pripovedovali, 78 VI | Brašnarjev! Nikomur si ne upa v oči pogledati. Kakor bi 79 VI | mejo na kamen, podpre glavo v dlani in, v mislih videč 80 VI | podpre glavo v dlani in, v mislih videč svojega krvavega, 81 VI | osmih let. ~Zakaj je šel v semenj, da je to videl? 82 VI | in prvič je za hip čutil v sebi vzdigovati se nenaraven, 83 VI | ni bil s četrto zapovedjo v nikaki pravilni zvezi. Pa 84 VII | nekaj žalostnega in otožnega v sebi. Brašnarjeva hiša je 85 VII | Marjeta, ko je bila večerja v kraju, ter naglo pristavi: " 86 VII | visi, ter ide potem venkaj v hlad pred hišo na klop sest. 87 VII | glasovih zna, kateri je v družbi, katerega ni. Kar 88 VII | bilo bolje zdraviti itd. V hiši teta Marjeta preobleko 89 VII | brado in upre zardele oči v Marjeto. Ko vidi, da Marjeta 90 VII | pripovedoval, kako grdobo si v semnju naredil in kako so 91 VIII | kreposti sicer pišejo res radi v vodo, ali naših slabosti 92 VIII | tudi zmerom ne vrezujejo v kamen, s časom jih sem ter 93 VIII | so o Brašnarjevi nezgodi v poslednjem semnju nekaj 94 VIII | poti hodil, četudi ga je v srce bolelo. ~Neki dan, 95 VIII | meniš, da ne bi znala trlice v roko vzeti?" ~"Znala, vem, 96 VIII | vpraša: "Zakaj te pa ni nič v vas zvečer k nam?" ~"Ali 97 VIII | za njo pogledal. In glej! V istem hipu se je tudi deklica 98 VIII | pogledala, in tako sta se v eni misli, v enem dejanju 99 VIII | tako sta se v eni misli, v enem dejanju srečala. Drug 100 IX | milijon gorečih src povedalo v tihi uri, v objetju najvišje 101 IX | src povedalo v tihi uri, v objetju najvišje sreče. ~ 102 IX | njuni zvezi, ni jima bila v skrbi volja ali nevolja 103 IX | hrepenenje enega srca zliva v drugo srce ter da objemata 104 IX | a šel je še tisti večer v samotno kočo, kjer so njegovi 105 X | X V hišo k Smrekerjevim je zahajala 106 X | znana, preživela nekaj dni v tej, nekaj dni v oni hiši. 107 X | nekaj dni v tej, nekaj dni v oni hiši. Ker je vedela 108 X | bodi, ne prikaži se mi več v hišo." Beračica, ki se 109 X | Franica res nekako spremenila v poslednjem času. Utegnilo 110 X | resnično biti. ~Zvečer gre v hčerino kamro, sede na posteljo 111 X | ogiblji se, da te ljudje v besedo in v jezike ne dobodo. 112 X | da te ljudje v besedo in v jezike ne dobodo. S poti 113 X | smo te prav učili, doma in v šoli si slišala, da mora 114 X | hočeta." ~Hčeri stopijo solze v oči. V izbici je bilo malo 115 X | Hčeri stopijo solze v oči. V izbici je bilo malo svetlo, 116 X | razpravi, ugasne luč in zleze v posteljo. Dolgo ihti pod 117 X | stoji pri zidu. Ko ga vidi v mraku pred seboj, zginejo 118 X | nem ob zidu. Naglo pa seže v žep in ji poda nekaj v roko. ~" 119 X | seže v žep in ji poda nekaj v roko. ~"Kaj je?" vpraša 120 X | mi ga dala, ko sva nekoč v semenj šla. Tvoja mati prav 121 X | nikdar ne pridem več v to vas!" ~"Ne, zaboga ne! 122 X | nazaj, vržem ga skozi okno v travo, naj se izgubi v zemlji 123 X | okno v travo, naj se izgubi v zemlji za vselej! Nikdar 124 XI | pogosto snubači shajati v Smrekarjevo hišo. Povpraševal 125 XI | usnjar, ki se je bil naselil v veliki hiši pri cesti. Nosil 126 XI | mlada. Kadar bo že bolj v letih, ne bo več tako," 127 XI | ko sta bila nekdaj sama v hiši ter je ona nekaj šivala, 128 XI | nekaj šivala, on pa s pipo v ustih gor in dol hodil. ~" 129 XI | Tak, ki bo naju na starost v čislih imel." ~"In kateri 130 XI | pravi? Ali je tudi njej v srce sedel kakor tebi?" ~" 131 XI | delati, kdor zna vsako stvar v roko prijeti, ta je trden 132 XI | Takega jaz nečem, da bi v gosposki suknji okoli hiše 133 XI | vsakim človekom. Pojdite mi v kraj z gospostvom! Moj oče 134 XI | delavno roko, kdor se bode v ponedeljek drugače oblačil 135 XI | ponedeljek drugače oblačil nego v nedeljo, tak pride pod mojo 136 XI | takega, ki ti bo na starost v zobe gledal?" ~"Jaz svojega 137 XI | sem ti, da ga nečem, ki bi v petek suknjo nosil in bi 138 XII | polju je zelenela, rastla, v klasje se vretenila ter 139 XII | Smrekarjev Anton je je imel v vrečah dva visoko nadeta 140 XII | pred vežo. Namenjen je iti v mesto na trg. ~"Janez je 141 XII | se bo treba odpraviti?" ~"V mraku zapreževa. Le pojdi 142 XII | je sonce žašlo, bili so v oba voza po trije in trije 143 XII | šteje. ~Franica je imela v veži opravek. Slišala je, 144 XIII | Stefan iz mesta domov gredé v kmetski pricestni krčmi, 145 XIII | in lahko je bil prodal. ~V krčmi je bilo mnogo voznikov 146 XIII | na samo, tjakaj na ogel v kot. ~"Le pij, kolikor moreš; 147 XIII | svetu. Lahko bi ležal doma v senci, sama navada človeku 148 XIII | daje. Kadar enkrat zeta v hišo dobodem, menim, da 149 XIII | vprašanju, gleda prédse v kozarec, molči nekaj časa, 150 XIII | vsega drugega, ki vas ima v čislih kakor očeta in ki 151 XIII | Pamet imaš; jaz sem bil v tvojih letih in sem še zdaj 152 XIII | spremeni in usta se raztegnejo v zaničljiv nasmeh. ~"Jaz 153 XIII | plane pokonci, oči upre v Štefana, kri mu zalije obraz 154 XIII | skozi odprto okno vrže ven v temo. Potem sede, kolne 155 XIV | glav, ako še toliko časa v njih sedi." ~"Palice vendar 156 XIV | nedolžni konji, ki so morali v največjem diru teči proti 157 XV | da imajo še luč spodaj v družinski stanici. Da bi 158 XV | popolnona, sveča, ki jo v roki drži, kaže objokan 159 XV | besedo, tiho mu sveti po veži v stanico. Tam dene svečo 160 XV | večerjo z vrha peči in sede v kot na klop. Kaj in kako 161 XV | krčme prišel pred Smrekarjem v vas in ženi to novico prinesel. ~ 162 XV | pogleduje ženo, ki čaka v strahu, kaj bo. ~"Biljak 163 XV | stopaje iz izbe, po veži v stanico, kjer je navadno 164 XV | pred očetovo jezo skrita v gornji sobici, ni se premaknila 165 XV | držeč ter predse na pol v tla obrnjen, gor in dol 166 XV | berač naj mi pride ter mi v zobe pove, da se bo ženil 167 XV | zobe pove, da se bo ženil v mojo hišo. Kaj mi je bilo, 168 XV | Če jo hočeš prvemu beraču v torbo dati, daj jo, kadar 169 XV | denar, ki ga je bil prej v svoji jezi vrgel po tleh. ~" 170 XV | konec." ~Kmalu potem je v Smrekarjevi hiši luč ugasnila. 171 XVI | imela vse gospodinjstvo tako v rokah kakor ona sama. ~Tudi 172 XVI | brinovca in šel iz hiše v hlev h konjem pogledat, 173 XVI | pogledat, če imajo krme, če so v snagi itd. Po veži gredoč 174 XVI | gredoč je videl svojo hčer v kuhinji, pogledal jo, pa 175 XVI | Nazaj prišedši, je celo v kuhinjo stopil, iz velikega 176 XVI | ostani!" ~Sama sta bila v hiši. Oče zaklene duri odznotraj. 177 XVI | povešenimi očmi, z rokama mrtvo v naročaj spuščenima, kakor 178 XVI | na kolena ter se spusti v glasen jok. ~"Kdo sem jaz?" ~ 179 XVI | more, beseda ji zastaja v grlu. Oče menda to vidi 180 XVI | očeta in matere iskat, v tej hiši bi ga ne imela 181 XVII | pod oknom tiste izbice, v kateri je njegova hči spavala. ~" 182 XVII | pokima in zamišljena odide v vežo. ~Odslej sta pazila 183 XVII | poznala črva, ki jo gloje, in v srce se ji je smililo dete. 184 XVII | bolečino, ki se je iz hčere v njeno materino srce stakala, 185 XVII | materino srce stakala, izlila v jezo do -- Štefana, ki je 186 XVII | mislih edini kriv, da ni bilo v njeni hiši -- ne miru, miru, 187 XVII | popoldne, ko so bili šli vsi v cerkev k nauku in je Smrekarica 188 XVII | vseh svetnikov in svetnic v roki držala, videla je Štefana 189 XVII | okna iti. Hitro ga pokliče v hišo. ~Ko je pred njo stal, 190 XVII | premisleka zdražbo delati v družini, pa nevednemu dekletu, 191 XVII | ga ne more nikdar dobiti v zakon, z nepremišljeno ljubeznijo 192 XVII | Sedi na klopi in z eno, v ogel mize uprto roko glavó 193 XVII | da je Štefan težko solzo v očesu zatiral. To jo je 194 XVII | ji tudi moral kupiti vse, v kar se pred poroko obleče." ~" 195 XVIII | dobiti. Vse je navedeno. V nedeljo pridejo snubit, 196 XVIII | pridejo snubit, hitro udarimo v roke in vse bode pri kraju." ~" 197 XVIII | prenagla ženitev čudno raziti. ~V nedeljo popoldne pridejo 198 XVIII | popoldne pridejo trije možje v plaščih, znamenje, da so 199 XVIII | da se Franica ne pokaže v hišo, stopi ven. ~Mati je 200 XVIII | stopi ven. ~Mati je bila v kuhinji, a deklica je stala 201 XVIII | preko polja. ~"Gostje so v hiši, dekle!" reče oče. " 202 XVIII | čedneje obleči? Pojdi gor v svojo kamro in naglo naredi! 203 XVIII | po stopnicah. ~Prišedši v sobico, počasi odpre predél 204 XVIII | roki na koleni ter gleda v steno, kjer visi podoba 205 XVIII | zaslišijo trdi koraki -- oče v sobico stopi. Franica vstane. 206 XVIII | ljubiti, to je menda mož pač v srcu imel, a na jeziku tega 207 XVIII | je prav. Silim te baš ne, v mesnico te ne vlečem; a 208 XVIII | si res taka, da ne pojdeš v hišo? Saj ne greš v pekel! 209 XVIII | pojdeš v hišo? Saj ne greš v pekel! Bodi z ljudmi, govori 210 XVIII | vred po stopnicah dol in v hišo. ~"Franica, pojdi pit," 211 XVIII | ž njim, vtikaje se tudi v pomenke, katere sta starejša 212 XVIII | namere podreti, ostane ji v grlu. ~"To sva se že midva 213 XIX | jutro sta bila dva konja v najlepši voz vprežena in 214 XIX | Smrekarjev brat je bil prišel v pražnji obleki, da bi za 215 XIX | pomagal pri beležniku pogodbe v ženitovanjsko pismo postavljati. ~ 216 XIX | oblekla in šla z očetom v pisarnico. ~A zdaj se oče 217 XIX | hitro prijela hčer kakor v svojo zaslombo pod pazduho 218 XIX | in stricu sedla na voz. ~V pisarnici pri beležniku 219 XIX | že po navadi malo neroden v vedenju in v govoru; ali 220 XIX | malo neroden v vedenju in v govoru; ali danes, ko se 221 XIX | siromak, da bi bil namesto v ženitovanju rajši doma za 222 XX | Franica in Peter sta bila v cerkvi že dvakrat oklicana 223 XX | utopljena, gledala je predse v tla in stopala zelo počasno. ~ 224 XX | kaj odgovoriti, a obrne se v trenutku, kar žila dvakrat 225 XX | pripogne k nji, da bi ji videl v lice. ~"In ko bova odplesala," 226 XXI | tolažila, četudi se ji je hči v srce smilila in je prav 227 XXI | rokama na hrbtu in pogledom, v tla obmjenim, gotovo ni 228 XXI | komolca za vzglavje. Zre v nebo, enkrat poškrtne z 229 XXII | raste in naznanja, da je v mali fari samo malo mrličev. 230 XXII | dragim mrtvecem spominke samo v srcu, ne na grobeh. ~Pred 231 XXII | še precej zgovorna, dasi v lice bledejša nego kdaj. ~ 232 XXII | zažari se ji oko in obrne se v stran. ~"Kam greš?" Vprašata 233 XXII | pregovori in potem odide v cerkev, da bi se za maševanje 234 XXII | tako dolgo za cerkvijo. ~V tem hipu prideta oni dve 235 XXII | se bili na pokopališču in v cerkvi zbrali, da bi pri 236 XXII | so ga barve spremetale. V krčmi, kjer so bili vozove 237 XXII | naglo je napregel in sam se v diru domov peljal. Kako 238 XXII | misliti ni mogel, vse je vrelo v njem. ~Drugi svatje so nekaj 239 XXII | zmajevali, sešli se potem v krčmi, napili se, kleli, 240 XXIII | kako sorodno in znano hišo v obližju in daljavi, povsod 241 XXIV | Tretji dan zjutraj je prišla v Smrekarjevo hišo stara žena, 242 XXIV | preveselo novico, da je Franica v mestu pri tisti ženici, 243 XXIV | kateri je nekdaj stanovala v svojih otroških letih, ko 244 XXIV | svojih otroških letih, ko je v šolo hodila. ~In takoj za 245 XXIV | ji ni nič hudega; da bi v mestu bil rad govoril ž 246 XXIV | kar je zvedel, da je hči v mestu. Poprej je bil dva 247 XXIV | trdno zve, da je Franica v mestu pri ženi, pri kateri 248 XXIV | je stanovala, ko je bila v mestni šoli. Poprej dva 249 XXIV | Smrekar in Smrekarica sta sama v izbi. ~"Pojdi ponjo!" reče 250 XXIV | meni tega treba? Zdaj bom v nedeljo od maše šel, pa 251 XXIV | cesti doidejo, rekli bodo v pogovoru: eno dete je imel, 252 XXIV | gibal, hočem biti gospodar v hiši! Kdo jo je silil k 253 XXIV | kakor še nikdar, kar sta v zakonu, in v najsvetejši 254 XXIV | nikdar, kar sta v zakonu, in v najsvetejši jezi reče: ~" 255 XXIV | mirno Smrekar. ~To pa mater v njeni ljubezni k hčeri še 256 XXV | pregovorivši z nobenim človekom v hiši, odšla peš, da bi poiskala 257 XXV | Njen mož je sam sedel v hiši pri oknu na mizo naslonjen. 258 XXV | Naposled se z obema komolcema v mizo podpre, ogleduje muhe, 259 XXV | pol nag in poln puščic. Pa v pipi danes kmalu ni hotelo 260 XXV | sebe. ~Nobenega dela nima v mislih, pa vendar v hiši 261 XXV | nima v mislih, pa vendar v hiši ne more biti; ide torej 262 XXV | ven, a kmalu pride zopet v hišo nazaj. Hlapec ga pride 263 XXV | mora oditi. ~Tako mine dan. V mraku se Anton opravi in 264 XXV | mraku se Anton opravi in v naglici napreže najhitrejšo 265 XXV | staro dekle zmršenih las, v sveti jezi na Smrekarja 266 XXV | te nesreče, katero je Bog v hišo poslal, kriva samo 267 XXV | gospodarjeva, ki je siroto v zakon silil. Ko je stara 268 XXVI | pognal in bila sta kmalu v mestu. ~Mati ide sama k 269 XXVI | stanovala, ter jo najde bolno v postelji. Mater je v prvem 270 XXVI | bolno v postelji. Mater je v prvem hipu utolažilo in 271 XXVI | ljubezen se je pokazala v tem, da je ženica k hčerini 272 XXVI | A ko je hčeri pogledala v obraz in videla, da je mlado 273 XXVI | videla, da je mlado lice v teh kratkih dnevih upadlo; 274 XXVI | upadlo; ko je solzo ugledala v dekličinem očesu in njen 275 XXVI | svojega moža in gospodinja v hiši ji tudi pove, da gre 276 XXVI | odpre Smrekar duri in stopi v sobo pred hčer. Pozabljena 277 XXVII | Oče in mati sta ostala v mestu. Hčerina bolezen je 278 XXVII | ime je bilo vedno vpleteno v te nevezane samogovore. 279 XXVII | je dejal, da je zdravje v božjih rokah in v bolj ali 280 XXVII | zdravje v božjih rokah in v bolj ali manj trdni naturi; 281 XXVII | dobro. Deklica je morebiti v zadnjem času mnogo duševno 282 XXVII | izgnbljena! ~Smrekar sede na klop v veži, kjer je z zdravnikom 283 XXVII | vratom in mož gre za njo. ~V cerkvi ni bilo popoldne 284 XXVII | pred podobo Matere božje. V svojem življenju ta dva 285 XXVII | in bil bi se zaletoval v nebesa kakor Titani v stari 286 XXVII | zaletoval v nebesa kakor Titani v stari pripovedki, bil bi 287 XXVIII| XXVIII Po polnoči je bilo. V hiši, v sobi pri tleh, so 288 XXVIII| polnoči je bilo. V hiši, v sobi pri tleh, so bili okrog 289 XXVIII| precèj velik mlad človek v slami, s komolcema glavo 290 XXVIII| konjskega hleva, s svetilnico v roki, pride domač hlapec, 291 XXVIII| dolgem in širokem? Rajši v hlev pojdi; moja postelja 292 XXVIII| hlač nisi znal obuvati?" ~V tem hipu se duri blizu velikih 293 XXVIII| blizu velikih vrat odpro ter v vežo stopi zdravnik, gospodinja 294 XXVIII| naglo pristopi bliže. Ker je v temi stal, zato ga niso 295 XXIX | Smrekar je stal do rogovile v snegu sredi vrta, počasi 296 XXIX | imel kakor konje ali pipo. ~V hiši sta sedeli mati Smrekarica 297 XXIX | bilo je precèj spremembe v hiši in v vasi. Kakor sonce, 298 XXIX | precèj spremembe v hiši in v vasi. Kakor sonce, če ga 299 XXIX | je bila po znanem dogodku v Smrekarjevi hiši nekako 300 XXIX | z najmanjšo besedico, ni v misel vzel hčerinega pobega 301 XXIX | krotavíce ter ga zopet vdela v vretensko uho. Ko se ji 302 XXIX | se hitro obrne; zardi se v lice ter upogne k šivanju. 303 XXIX | lice ter upogne k šivanju. V snegu zunaj je stal Smrekar, 304 XXX | Zopet je bil semanji dan v bližnjem trgu. Pred Smrekarjevo 305 XXX | kakor o dogodkih, ki so v prvem poglavju te povesti 306 XXX | vprežen in da je pri vozu stal v delavni obleki Smrekar ter 307 XXX | stopi iz veže mlad mož, v katerem hitro Štefana spoznamo. 308 XXX | Štefana spoznamo. Ker je bil v pražnjem oblačilu, ni ga 309 XXX | Smrekarja, ko ga je Štefan hotel v naročaj vzeti. Smrekar se 310 XXX | možu Štefanu na voz sedala. V poljubu, s katerim je dete 311 XXX | kaj in kako je kupovati v semnju, komu je denarje


Best viewed with any browser at 800x600 or 768x1024 on Tablet PC
IntraText® (V89) - Some rights reserved by Èulogos SpA - 1996-2007. Content in this page is licensed under a Creative Commons License